V rokah držiš dokaj pomembno knjigo, ki dokumentira zgodnje dni odkritja Howarda S. Lotsofona o tem, kako lahko molekula, znana pod imenom ibogain, pomaga ljudem, odvisnim od drog. Medtem ko pišem te besede, kar četrt stoletja po tem odkritju, se tukaj v Ameriki, moji domovini, soočamo z eno najhujših odvisniških kriz v zgodovini.

Monografija o znamenitem feldmaršalu Radetzkem in njegovih povezavah s slovenskim prostorom je prvo tovrstno zgodovinopisno delo v slovenskem jeziku in prvo, ki obravnavano tematiko sploh raziskuje. Dosedanje raziskave so se namreč osredinjale le na njegovo vojaško tariero, tokrat pa so v ospredju njegove družinske povezave, ki so ga pripeljale v današnji slovenski prostor. Monografija osvetljuje tudi siceršnji odnos Slovenscev do Radetzkega in do vsega, kar je v zgodovini predstavljal. Monografija je setavljena iz devetih prispevkov osmih različnih avtorjev - Miha Šimac predstavlja Radetzkyjevo vojaško kariero in njegovo podobo v slovenski literaturi do leta 1918, Miha Preinfalk prikaže njegovo družino (prednike in potomce), Jana Babšek in Bojan Knific opisujeta Radetzkyjevo delovanje v Tržiču in spomin Tržičanov nanj, Mojca Štuhec in Ines Unetič sta se posvetili Radetzkyjevim dvorcem v Tržiču in Ljubljani (Tivoli), Janez Polajnar je raziskal usodo Radetzkyjevih spomenikov v Ljubljani, monografijo pa zaključuje prispevek Nataša Cigoj Krstulović o recepciji Radetzkyjeve koračnice v slovenskem prostoru.

Monografija nudi vpogled v nabor tehnik prikaza visokoločljivih modelov višin. Napisana je v kontekstu preučevanja in interpretacije različnih tipov zgodovinskih in modernih, kulturnih in naravnih majhnih reliefnih oblik. Daje jedrnate napotke za izbiro najboljših tehnik prikaza določenih tipov pokrajine in izrazitih oblik.

Aforizmi..

Giambattista Tiepolo (Benetke, 1696 -- Madrid, 1770) je bil vplivna in karizmatična osebnost na vélikem prizorišču likovne ustvarjalnosti 18. stoletja in eden najpomembnejših poznobaročnih slikarjev. Njegovo delo je večinoma omejeno na poslikave plemiških palač in cerkva v severni Italiji, da je užival mednarodni sloves, pa dokazujejo njegova dela na dvorih v Nemčiji in v Španiji. S svojim delom je vplival na sodobnike in na naslednje generacije, saj je v raznovrstnem opusu »povezal razkošje baroka, eleganco rokokoja in hladnost počasi napredujočega neoklasicizma«, kakor je slikovito o njem zapisal Luc Menaše.

Proustov prvenec Radosti in dnevi (Les plaisirs et les jours, 1896) je vsebinsko in oblikovno zelo raznolik: poleg šestih daljših novel obsega krajša razmišljanja o svetovljanskem življenju, značajske skice in psihološke analize, razpoloženjske pesmi v prozi ter krajši ciklus pesniških »portretov slikarjev in skladateljev« v rimanih aleksandrincih.