Jela Krečič se po prvem, pri bralcih izjemno priljubljenem romanu Ni druge vrača s Knjigo drugih, ki prinaša zgodbe ljudi različnih generacij in provenienc (od najstnikov do upokojencev), ki živijo v Ljubljani. Zgodbe posameznih protagonistov romana se prepletajo okoli skrivnostne knjige, ki si jo med seboj izmenjujejo. Pripovedna linija romana sledi tistemu junaku, ki ima knjigo v danem trenutku – in ta objekt, četudi ga nihče ne bere, na različne načine zaznamuje vsako od njihovih usod.

Po dveh razprodanih in kultnih pesniških zbirkah se je Katja Perat, ena najbolj branih slovenskih avtoric, lotila romana. Zasnovan je kot zgodovinski roman, ki pa znotraj zapletenih političnih, družbenih in kulturnih razmerij ob koncu 19. stoletja prikazuje intimni portret mlade, odločne ženske, ki si je v negotovih časih izbrala negotovo pot – pot, ki jo edina lahko popelje v svobodo.

Roman iz prevratnih dni - kot knjigo opiše podnaslov - je bil prvič objavljen turbolentnega leta 1939. Zgodba se posveča slavnemu plebiscitu, ki je leta 1920 presekal vozel napetosti po končanih bojih za južno Koroško. Avtor, ki je stvaritvi tega kolektivnega romana posvetil temeljito raziskovalno delo, , je občutljivo in živo popisal ljudi, ki jih je bolj kot revolucionarizem zanima preživetje, povezuje pa jih zemlja.

Dečki Pavlove ulice so kultni mladinski roman, ki je prvič izšel leta 1906, a se še danes bere kot najsodobnejša in najbolj kakovostna mladinska proza. Roman je bil za številne generacije eno temeljnih del, žal pa ga v slovenskih knjigarnah več let ni bilo mogoče dobiti.

Kljub geografski bližini, številnim tesnim ustvarjalnim povezavam in pogostim gostovanjem tamkajšnjih avtorjev na slovenskih tleh je madžarska poezija slovenskim bralcem dokaj slabo poznana. O tem navsezadnje dovolj zgovorno priča podatek, da je od izida zadnjega knjižnega cvetobera, ki je nastal pod uredniško taktirko Jožeta Hradila in Kajetana Koviča, minilo že debelih štirideset let.

Znanstvena monografija Mariborske osebnosti ni zastavljena le kot zbir atraktivnih biografskih študij, ampak kot ambiciozna kulturnozgodovinska študija mesta Maribor. Besedila v luči življenj konkretnih Mariborčanov in Mariborčank prikazujejo dinamično zgodovino mesta. V diapazonu specifičnega selitvenega in idejnega vrvenja, kamor se umešča Maribor, se iz biografske perspektive izrisuje nenehno prerajanje identitete mesta, ki živi in diha soodvisno od vsakokratnih časovnih okvirov ter tvori preseke z najrazličnejšimi prostori....dr. Urška Strle.

Knjiga esejev Stopinje v pesku zgodovine odstira oseben pogled na dogajanja zadnjih desetletij, ki so zaznamovala naše življenje. Razkrila so mračno podobo naše civilizacije, ki je utemeljena na vojni. Upanje, da bo človeštvo po stoletju svetovnih vojn in genocidov zaživelo v miru in blagostanju, ki bi ga lahko omogočil sodobni tehnološki napredek, je ugasnilo v novi "svetovni " vojni.

J. Le Rider (1954) je francoski germanist in zgodovinar, kar je komaj dopustna oznaka za izjemnega poznavalca (filološkega in zgodovinskega) 19. in 20. stoletja srednje Evrope, zlasti avstroogrskega obdobja in prostora oziroma cele germanske civilizacije.