Knjiga, ki je pred nami, ponuja priložnost za razmislek o vlogi in pomenu grajene kultrune dediščine v našem času, o položaju mladih arhitektov v sodobni družbi in o avtorjevih pogledih na to problematiko, ki so manifestirani na primeru revitalizacije Roccascalegne.

V Mariborskih gornjih sto je nanizanih trideset pripovedi in kratkih, avtobiografskih zgodb Elizabete Požga - Eli (*1933). Eli, pravi, da se spomini pojaviljo nenadoma, ko se zazre v strao stavbo v Koloniji, ko vidi napis Koloniale, kjer je bila nekoč gostilna, ko se zazre v velika okna Osnovne šole Franceta Prešerna, za katerimi je nekoč sama gulila klopi.

Etična pravila in moralni primeži tako ali drugače vplivajo tudi na ustvarjalnost in inovativnost. Vplivi so lahko pozitivni ali negativni. Razmišljati pa velja o tem, ali je več pozitivnih ali negativnih vplivov. Govorimo o tem, ali so etično-­moralni okvirji primerni ali ne. Inovativnost je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast in posledično tudi na razvoj neke države. Zaradi tega ni nepomembno, kako se ustvarjalnost posameznika v delovnem okolju ter inovativna moč neke poslovne organizacije obnašata pod okriljem etike.

Knjiga Vojka Slavca Od Glinščice do Triglava je žlahtne memoarske narave. Podobno, vendar ukrojeno po lastni planinski podobi, bi lahko napisal skoraj vsak, ki je aktiven in pogosto tudi najbolj intenziven del življenja preživel v hribih in gorah, bodisi na tistih vzpetinah, ki se dvigajo neposredno od njegovega praga ali pa na priložnostnih turah malce dlje, kot jih je Slavec denimo opravil na Triglav, Na Kreti, v Karnijcih ali pa kje drugje. A vseeno tovrstno knjigo napiše le redko kdo. 

Knjiga Prednik pod morjem sodobnega italijanskega avtorja Pietra Spirita prinaša deset esejiziranih zgodb o desetih potopljenih ladjah v Tržaškem zalivu, in sicer so zgodbe nanizane od najstarejšega potopljenega objekta iz obdobja rimske republike do trajekta, ki se je potopil leta 1962 izpred ribiškega pomola v Trstu. Avtor izkoristi zgodbo za razmislek o naravi in smislu človeške eksistence.

Pomen prenavljanja zgradb je širši od ohranjanja dediščine. Prenove so učinkovito orodje za nadzor vlivov na okolje in nepotrebnega širjenja naselj v krajino. S ponovno uporabo obstoječih zgradb zamjšujemo porabo energije, ki je potrebna za novogradnje, predvsem pa občutno zmanjšujemo količino gradbenih odpadkov. Prenovljene zgradbe se nepogrešljiv del zgodovine mest ter nosilec lokalne ali narodne identitete. Mnoge prenove so zaznamovale zgodovino in razvoj arhitekture in varstva kulturne dediščine. Za njimi stojijo pomembni protagonisti, od arhitektov Jožeta Plečnika, Antona Bitenca in Vojteha Ravnikarja ter erhitektov in konservatorjev Borisa Kobeta, Marjana Mušiča in Otona Jugovca do konservatorjev - umetnostnih zgodovinarjev Franceta Steleta, Naceta Šumija in Ivana Sedeja ter etnologa Franja Baša.