Zbornik Začasna meja. Življenje in hrepenenje v coni A (1945 - 1947) spremlja razstavo z istim naslovom in obeležuje 70-letnico nastanka večjega dela zahodne slovenske meje. Posveča se orisu življenja na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokrajini med Zavezniško vojaško upravo (ZVU).

Slovenci v Italiji so avtohtona manjšinjska skupnost v Evropi; naseljeni so v osrčju t.i. stare celine, vzdolž meje med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo.
Pričujoča publikacija ponuja sodoben pregled življenja Slovencev v Italiji, njihovih prizadevanj, da bi ohranili svojo kulturno in jezikovno specifiko, in soočanja z aktualnimi vprašanji, ki izhajajo iz samega statusa manjšine. Slovensko narodno skupnost v Italiji so zaznamovali obe svetovni vojni, obdobje fašizma in dolgotrajna dogovarjanja za določitev meje med ITalijo in tedanjo Jugoslavijo. Kljub močnim in včasih uničujočim posledicam tega dogajanja je skupnost ohranila svojo zgodovinsko, kulturno in jezikovno dediščino. Padec Berlinskega zidu, samostojnost Slovenije in procesi globalizacije so omogočili nove oblike zaščite, hkrati pa postavili tudi nove izzive, s katerimi se mora skupnost soočiti ob sprejemanju aktualnih razvojnih smernic.

Cerkev sv. Kancijana v Kranju sodi med najstarejša cerkvena središča na slovenskih tleh. Z vidika zgodovine stavbarstva predstavlja najpomembnejšo arhitekturno stvaritev srednjega veka na nekdanjem Kranjskem in drugo najpomembnejšo oziroma najvplivnejšo stavbo tega obdobja v Sloveniji. Čeprav je seznam piscev, ki so jo doslej obravnavali, izredno dolg, cerkev še ni doživela poglobljene monografske obravnave. To vrzel izpolnjuje naša publikacija, ki obravnava poleg same cerkvene stavbe in njeni dve predhodnici, odkriti s pomočjo arheoloških raziskav, še arheološke ostaline nekdanje kostnice in pokopališke kapele, dostopne kot muzejska prezentacija severno od cerkve, današnjo opremo cerkve in vse njene likovne sestavine skupaj z lapidarijem na južni fasadi.

Letošnji 32. mednarodni literarni festival Vilenica postavlja v središče norveško literaturo, ki kljub bogati tradiciji in mednarodni odmevnosti skandinavskih kriminalk ter nedavnemu prodoru posameznih avtorjev, kot so Karl Ove Knausgard, Per Petterson, Jon Fosse ali Maria Parr, še vedno spada med manj poznane pisave pri nas.Antologija sodobne norveške književnosti z naslovom Innsyn prinaša 28 svežih pesniških in pisateljskih glasov iz Norveške po vsebinskem izboru kulturne novinarke Birgit Hatlehol, programske vodje več norveških literarnih festivalov. Izbrana besedila, ki so v slovenščini predstavljena prvič, so poslovenili Darko Čuden, Nada Grošelj, Iva Klemenčič, Jana Kocjan, Martina Noč, Tanja Petrič in Marija Zlatnar Moe.

V dramskem besedilu 1981, postavljenem v manjše mesto v časovnem razponu treh desetletij, se moralna praznina današnjega potrošniškega sveta sooči z ideologizirano preteklostjo in postavlja pred nas vprašanje, ali je bila preteklost nujna in ali je prihodnost res odprta.

Roman Dublineska je fiktivno potovanje skozi sodobno zgodovino literarnega založništva. Glavni junak romana je upokojen in bankrotiran založnik, ki je vse svoje življenje iskal pisateljskega genija, a ga ni našel. Namesto tega se je znašel na koncu svoje poti, ki je obenem konec dobe tiska in začetek vstopa v digitalno dobo. Dublineska je nekakšen intimni sprehod preko mostu, ki povezuje presežni Joyceov svet z lakoničnim Beckettovim, obenem pa je osrednja pot velike literature zadnjih desetletij: pot, ki vodi od bogastva prvega Irca k namerni siromašnosti drugega, od Gutenbergove dobe k dobi Googla, od obstoja svetega (Joyce) do mračnega izginotja boga (Beckett), od epifanije k afoniji. Enrique Vila-Matas je z romanom Dublineska dosegel enega vrhuncev svojega ustvarjanja. Roman berejo že v enaindvajsetih jezikih, kritiki pa ga enoglasno označujejo za mojstrovino.

Knjiga Kar tresla se je od lepote je 50. knjiga iz zbirke Glasovi. V branje in razmislek ponuja 551 folklornih pripovedi iz Selške doline: iz dolinskih krajev ob Selški Sori ter hribovskih vasi in zaselkov ob njenih pritokih.Pripovedi so razvrščene v enajst poglavij: pravljice, bajčne, vražljive, strašljive, razlagalne, legendne, zgodovinske, etnološke, socialne, anekdote ter šaljive povedke. Večinoma sledijo živemu govoru in so zapisane v narečju, v knjižnem jeziku pa le tiste, pri katerih zaradi različnih razlogov narečni zapis ni bil mogoč. V pripovedih iz Zgornje in Spodnje Sorice, Zgornjih in Spodnjih Danj ter Zabrda še vedno živijo besede ali besedne zveze, ki so se ohranile iz časa nemške naselitve tega dela ozemlja v 13. stoletju.

Knjiga Živalski vrt v verzih na prijeten način, preko dobrodušno šaljivega in obenem nagajivega opisa in čudovitih ilustracij, predstavi ljubljanski živalski vrt in nekatere njegove najbolj vidne predstavnike. Skozi knjigo otrok podoživi prijetne izkušnje iz živalskega vrta in dodatno spozna živali.