V medijih že nekaj mesecev skoraj dnevno spremljamo nanizanko napetega dogajanja v britanskem parlamentu v procesu odločanja o izstopu Združenega kraljestva (ZK) iz Evropske unije (EU). V zadnjih nekaj tednih je mnoge presenetila odločitev poslancev, da prevzamejo pobudo od vlade, ki je že nekajkrat neuspešno poskušala prepričati poslance, da sprejmejo sporazum o izstopu ZK iz EU. Ti politični boji so si celo prislužili oznako politične državljanske vojne.

Ljubljanica na Barju je bogato arheološko najdišče, iz njene struge izvira 79 po večini odlično ohranjenih predmetov rimske vojaške opreme od 1. stoletja pr. Kr. do vključno 3. stoletja; zelo redki predmeti so mlajši od 2. desetletja po Kr.

UP N' DOWNS se po prvencu z naslovom Vse, kar sem pozabil vračajo z drugim delom istoimenske trilogije. Skupina se po pridobljeni studijski in odrski kilometrini na poslušalce obrača s nekoliko tršim in surovejšim zvokom, ampak pri tem ostaja zvesta svoji melodičnosti, ki se posebej izraža v baladah, katerim ostajajo v svojem deležu tudi na tem albumu. DOWNSI, kot si sami rečejo, se v svojih pesmih še vedno ukvarjajo z bivanjskimi vprašanji in se gibljejo med nasprotnostmi kot so jaz in ti, moje in tvoje, splošno in posamično, ljubezen in sovraštvo, vojna in mir ter nenazadnje življenje in smrt. Pod vso glasbo in besedila sta se podpisala brata Zavolovšek. Aranžerski del so, kot pri prvem albumu oblikovali vsi člani benda, k samem razvoju zvoka, pa je kot producent pripomogel tudi Robert Likar (Niet, The Drinkers), ki se je nedavno tudi pridružil skupini kot kitarist. Bend UP N' DOWNS, ki včasih skrajšajo svoje ime kar na U.N.D., je "zrela rock zasedba, čeprav jo ima večina nekoliko dementnih slovenskih glasbenih medijev (če ti sploh obstajajo), za mlado in obetavno ekipo, česar se ne branijo, ampak preprosto ne drži. Vsaj glede obetavnosti. Zasedba ne obeta ničesar, saj že od začetka ni obetala ničesar. Kar počnejo je samo rokenrol. Vendar tega zagotavljam, počnejo z velikimi jajcami."

Fünfek ma vas rad – pa pohano tudi je zbir 69-ih krajših zgodb, na prvi pogled nepovezanih, a jih kljub temu veže nekaj skupnega. So rezultat avtorjeve "krize srednjih let", ki pa jo sam imenuje raje kar sreda, saj se mu zdi beseda kriza preveč negativna, kar pa srednja leta nikakor niso – prej nasprotno. Nekatere zgodbe so izmišljene, nekatere najdene v spominski knjigi možganov, dosti jih je namenil svojemu mestu. Vmes je nekaj popolnih nebuloz, pa tudi kakšen odziv na aktualne dogodke in odraz današnjega časa. Velika večina jih je začinjenih s kančkom humorja, (samo)ironije in mestoma tudi sarkazma.

Naslov drugega slovenskega prevoda Saussurjevega teksta v zadnjih dobrih dvajsetih letih je glede na prvega, pa tudi glede na naslov izvirnika, nekoliko spremenjen. V francoskem naslovu Cours de linguistique générale je izrečeno dejstvo, da tekst zapisuje predavanja, ki jih je profesor Saussure v prosti govorni obliki izvedel na ženevski univerzi med letoma 1907 in 1911.

Zbirka Lacanovih predavanj Govorim zidovom v slovenskem prostoru označuje zgodovinski premik od univerzitetne vednosti o psihoanalizi k diskurzu psihoanalitika, ki ga je odprl nedavni nastop psihoanalitične klinike pri nas. Pomen zbirke je že takoj na začetku mogoče razložiti z naravo izbire občinstva, ki mu je Lacan podal pričujoča predavanja.