Prva obsežnejša posthumna razstava Božidarja Dolenca, enega najvidnejših in najbolj priznanih ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici dvajsetega stoletja pri nas, je nastala na osnovi njegove leta 2016 pridobljene fotografske zapuščine. Kompleksnost, bogastvo in obsežnost opusa avtorja, ki je s svojim nekonformističnim duhom ob tematiziranju uličnih prizorov izoblikoval fotografsko poetiko, prepoznavno po skoraj boleči neizprosnosti in pomenski trpkosti, in ki ga je posebna vizualna estetika dogodkov alternativne kulture od konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja pritegovala tako močno, da velja za njenega največjega pričevalca, sta narekovali, da se enako skrbno kot fotografijam, ki jih je Dolenc sam vključil v svoje znane cikle in se z njimi predstavljal na razstavah, posvetimo tudi njegovemu obsežnemu korpusu posnetkov alternativne kulture osemdesetih let.

Moderna melanholija Zahoda je protislovna. Med družbenimi razmerji, ki predstavljajo potencialne vire melanholije, in melanholičnimi posamezniki obstaja velik razkorak. Po eni strani so melanholični ljudje družbeno nezaželeni – njihova notranja nesreča je pogosto predmet medicinskih, verskih in popularnopsiholoških obravnav.

Natanko dve leti po izidu knjige Joškovi otroci, pretresljivega pričevanja Josefa (Joška) Indiga o napornem, večletnem begu 73 judovskih fantov in deklet pred holokavstom, dobivamo v prevodu še dnevnik Sonje Borus, mlade Berlinčanke, ki je ta usodni čas sproti osvetljevala iz svojega zornega kota.

Črno-beli časi, polni nasprotij, zapletenosti in zaostrovanj, so prinesli tudi pretežno črno-beli Stripburger, v katerem je zbrano mnoštvo raznolikih stripovskih umotvorov od tu in tam. Z njimi boste lahko odkrivali skrite kotičke ustvarjalnosti tudi med štirimi stenami svojega doma in konec leta preživeli v odlični družbi, pa čeravno v izolaciji. Te so stripovski avtorji še kako vajeni, saj je striparjenje samotno opravilo, pri katerem je treba veliko potrpežljivosti, da ideja zaživi na papirju in se podobe povežejo v stripovsko zgodbo.

Predstavljamo vam slikanico s precej nenavadnim naslovom Telinček Tinček pisateljice Gabrijele Sečkar, v kateri se bralcem najprej predstavi mama krava, imenovana Slava, ki je ne moti njena drugačnost, ima namreč ušesa, ki štrlijo vsako na svojo stran, ima pa nekaj, kar jo dela še bolj posebno, in to je njeno izjemno mukanje, ki ga slišijo tudi v sosednji vasi. Slikanica vsebuje čudovite ilustracije Maje Pučko.