Ključni cilj znanstvene monografije Zgodnje gibalno učenje in poučevanje je predstaviti najpomembnejša poglavja s področja gibalnega razvoja otrok in sodobnega gibalnega poučevanja v zgodnjem otroštvu ter tako prispevati k osebnostni in strokovni rasti vzgojiteljev. Otroci namreč prihajajo iz različnih družinskih okolij in imajo različne dedne zasnove, kar odločilno vpliva na njihov gibalni razvoj. Prav zato je gibalno poučevanje izredno občutljiv in zapleten proces, v katerem ima ključno vlogo vzgojitelj.

Ko postane »kulturni marksizem« zmerljivka, postane ponovno objavljanje Marxove teorije temeljna kulturna potreba. Kot je še pred prevlado neoliberalizma opozoril Fredric Jameson, je namreč marksizem, tako kot krščanstvo, razvil lastno, univerzalno kulturo. Zaradi odprtosti marksizma k prihodnosti, ki naj bo drugačna od zdaj globalno razširjene reprodukcije izkoriščanja in neenakosti, je temeljna značilnost marksistične kulture posebna kritična pozornost, ki analitično sooča kulturno produkcijo, od palač in katedral prek mišljenja in pesništva do ideoloških tehnik trženja in algoritmov brskalnikov, z družbenimi pogoji obstoja in z družbenimi posledicami učinkovanja kulture, pa najsi ima kultura status vrednot ali pa le orodja. Naperjenost, ki je v jedru marksističnega razumevanja kulture, je morda najjasneje izpostavil Walter Benjamin: »Ni dokumenta kulture, ki ni hkrati dokument barbarstva.« (Iz spremne besede Jožeta Vogrinca.)

Dve desetletji po izidu je spet med nami, s prelepimi ilustracijami legendarne Marije Lucije Stupice, eno Grafenauerjevih najpomembnejših in najbolj dovršenih del za otroke in odrasle!

Pravljice o nilskem konju, ki se odzove na globalno segrevanje, volkovih, ki so lahko v tropih kot ljudje, jegulji, ki ribiča zvito prosi za življenje, pa o trotu, ki pravzaprav nič ne dela, pa se ima fino, ali pa o čebeli, ki ne zna več poti nazaj domov, ker jo motijo vsi ti signali mobitelov in jo potem k sreči avtor zapelje z avtom domov, pa o ježevcu Ivanu, ki je čez zimo v gostilni na Rožniku naredil skoraj toliko škode kot tisti legendarni Ivan, zaradi katerega se zdaj otrokom ježijo lasje, ker morajo brati njegove črtice ... To niso pravljice samo za otroke, ki bodo navdušeni nad dogodivščinami živali, so tudi pravljice za odrasle, ki bodo izvedeli celo o tem, kar je Homer zamolčal, namreč zakaj se je Odiseju zmešalo. Tisto s sirenami ne drži ... bil je morski pajek. Več pa ne povemo.

Roman Stalinove krave prepleta življenja treh žensk, treh generacij in treh družb, ki jih ločujejo politika, vojna, ljubezni in bolezen: skozi babico, mamo in hčer se s celotnim 20. stoletjem vred razgaljajo komunistična Estonija, kapitalistična Finska in kolonialna Rusija. Junakinja Anna je po mami Estonka in po očetu Finka. Občutke sramu in krivde zaradi drugorazrednosti svojega izvora, ki ji jih že od malih nog vceplja mama Katariina, se Anna nauči obvladovati z bolezenskim nadziranjem telesne teže, kar postopoma popolnoma zavlada njenemu življenju. Pretresljiva pripoved o življenju v strahu pod sovjetskim režimom, o razblinjenih utvarah o bogati državi na drugi strani Finskega zaliva in sprevrženem klicu mlade ženske po ljubezni. Knjiga, s katero je avtorica ustvarila kult.

Prva od dveh knjig dvojezične izdaje zbranih pesmi Paula Celana v slovenskem jeziku! Prvi zvezek obsega prve štiri pesniške zbire (Mak in spomin, Od praga do praga, Rešetka jezika, Nikogaršnja roža). Izdaja je opremljena z nujnimi opombami, ki obsegajo stvarne podatke, vire, intertekstualne navezave in prevodna pojasnila, nujna za razumevanje pesmi. Prevod in spremno besedo je pripravil dr. Vid Snoj.

»V naši deželi skoraj vse reke tečejo od zahoda proti vzhodu. Torej proti soncu.« Tudi Pesnica. Ampak Pesnic je več: je reka, ali pravičneje rečica Pesnica, dva zaselka blizu rečice, eden v Avstriji in eden pod Kozjakom, je Pesniška dolina in še velika vas Pesnica in železniška postaja Pesnica, kjer je avtorjev oče delal več kot trideset let … Pesnica je tudi kraj v avtorjevi domišljiji in spominu, ki zanj pomeni obdobje otroštva in zgodnje mladosti. V romanu spremljamo zgodbo avtorjevega otroštva, zgodbe njegovih staršev in pomembnih Pesničanov, ki spremljajo spreminjanje njim ljube doline v »spalno« naselje Maribora.

Knjiga je oris zgodovine in antropologije volne, od prvih pojavov obdelane volne vse do postindustrijskega obdobja in sodobnih kultur. Volna je bila pogosto temeljni in simbolni ločevalec družbenih in kulturnih področij, pri čemer je metaforična moč volne proizvedla veliko kontrastnih pojmov. Preko pomena volne in tkanja Slapšakova interpretira mnoge nerazumljive rituale, nam nudi vpogled v tehnike spolnega definiranja, spolnosti in plodnosti nasploh in končno rekonstruira ideje o sožitju človeka in narave, posebej živali. Zgodovinska perspektiva opozarja na širino in perspektive pomenov ter vlogo tehnologije in spremenjenih družbenih odnosov pri njihovem preoblikovanju in obenem razgalja postopke nastajanja rekov, mitov, verovanj, torej vseh narativnih proizvodov nekega imaginarija – z drugo besedo, miturgijo volne.