Druga knjiga Zbranega dela Boža Voduška obsega Voduškovo publicistiko: literarne eseje, članke, kritike in refleksije. Najobsežnejša je študija o Ivanu Cankarju, ki je izšla tudi v samostojni knjigi leta 1937. Pri kritiki in poznejši literarni zgodovini ni naletela na dober odmev, saj so jo ocenili za vsebinski torzo, ki je s psihološke plati nakazal bistvene probleme Cankarjeve poetike do leta 1910 (odnos do naroda, domovine, umetnosti, tujstva, Boga, ljubezni), ostal pa je ta odmev brez analize poglavitne Voduškove teze, tj. prepričanja, da je mati pri Cankarju glavni objekt ljubezenske erotike. Vodušek je tezo nakazal v analizi Podob iz sanj, ki pa je v knjigo ni vključil, tako da je študija ostala tudi brez sinteze.

V prvem poglavju pišemo o industriji 4.0. O delu razmišljajo med pisanjem v Berlinu in kmetijo v Jurovskem Dolu razpeta Nataša Kramberger, igralec Nik Škrlec, pisateljica Jedrt Lapuh Maležič, publicist Tadej Zupančič iz Londona, Mojca Pišek iz Mehike, slikar Arjan Pregl, režiser Nejc Pohar in Ervin Hladnik Milharčič v zgodbi iz Afrike.

Filozofiranje o športu se morda zdi nepotrebno teoretizoranje, saj je šport predvsem nekaj praktičnega. Toda, ne gre le za šport, gre za človeka. Šport ne potrebuje teorij, človek je tisti, ki mu stvari ne dajo ,iru, dokler jih ne razume. Šport v sebi skriva bogastvo različnih idej, konceptov in pojmov: to so tiste stvari, ki vodijo šport, čeprav šport tega ne ve. Pogosto tega ne vedo niti tisti, ki se dnevno srečujejo s športom. Toda, ideje ustvarjajo zgodovino, ideje preoblikujejo tok časa. Vse resnično veliko v človeški zgodovini - dobro ali slabo - so ustvarile ideje. Ideje so same po sebi brez moči. Moj jim daje človekova vera vanje, prevzetost od misli, da je določena ideja, za katero zastavimo svoje moči, za nas življenjskega pomena.

Pričujoča številka Maske razpira vprašanje ponavljanja kot enega od osrednjih in najkompleksnejših konceptov, ki si ga je na različne načine prisvojil obsežen del filozofskih in teoretskih tokov 20. stoletja. Izkazal se je namreč kot prikladno konceptualno orodje za mišljenje moderne subjektivitete, sodobnih družbenih in ekonomskih konstelacij, sodobnih umetnosti in vzvodov kreativnosti ter za koncipiranje serije temeljnih vprašanj, kot so vprašanja razmerja med reprezentacijo in nereprezentabilnim, končnostjo in neskončnostjo, nujnostjo in naključjem, prisilo in svobodo, istostjo in podobnostjo, resnico in iluzijo oziroma med realnim in dozdevkom, pa tudi vprašanja časa, spomina in zgodovine, reprodukcije in novega.

Druga knjiga priznanega stratega tržnih znamk, ki vse svoje profesionalno življenje posveča preučevanju odnosov med znamkami in njihovimi uporabniki. Neprestano sprašuje, zakaj nekaj deluje in zakaj ne, ter neprestano obračanje podatkov in iskanje vzročno-posčedičnih povezav ga vodijo do zanimivih in mnogokrat tudi presenetljivih ugotovitev. Ugotavlja, da morajo znamke svojo zgodbo oblikovati in sporočati ciljnim potrošnikom bistveno bolj osredotočeno kot kadarkoli doslej. Prepričan je, da je danes v komunikacijah znamke učinkovito samo popolno osredotočanje na to, kar znamka dejansko pomeni, in na to, kdo so in kakšni so njeni najbolj zvesti porabniki.