Gre za prvi del v sklopu trilogije. Vsi deli govorijo o dojemanju sveta, predvsem lastnega. Ob tem se razkriva različne plasti, zato se vsak del bere samostojno. V prvem si avtorica želi razjasniti občutke, ki jih doživi pri masaži stopal: ko se masira v eno smer občuti odprtost, medtem ko pri masaži v drugo smer občuti zaprtost – duši jo. V roke ji pride prava knjiga ob pravem času. Izve o načelu jin – jang. To jo usmerja v teoretično raziskovanje »vesolja« in človeškega telesa. Raziskuje pa tudi v praksi. Med sile vesolja spada tudi vpliv polne in prazne lune.

Knjiga je izjemen in neizčrpen vir družboslovnih podatkov, je svojevrsten dokument časa, ki priča o vzorcih kontinuitete in diskontinuitete vrednostne usmerjenosti slovenske populacije. Družboslovno raziskovanje vrednot, stališč in prepričanj v zadnjih desetletjih izkazuje globoko mednarodno vpetost, ki Slovenijo neizbrisno zariše na evropski in svetovni empirični zemljevid. Vsebina Vrednot v prehodu XII., kot tudi celoten knjižni program, katerega sestavni del je, prek empiričnega preverjanja različnih teoretičnih in konceptualnih predpostavk odločno presega sholastičnost družboslovnega raziskovanja in ohranja trden stik z družbeno stvarnostjo. Knjiga ima poslanstvo in potencial, ki presegata interes omejenega kroga raziskovalcev, saj ponuja rezultate raziskav, ki so lahko podlaga vsaki politiki, ki stremi k legitimnosti svojega delovanja pri reševanju številnih družbenih vprašanj, povezanih z narodno identiteto, vlogo državljana in države, političnim procesom, ekonomijo in delom, socialnim varstvom, zdravstvom, kulturo in varnostjo....iz recenzije.

Knjiga Razumeti fotografijo je zbirka esejev o fotografiji iz obširnega in pronicljivega opusa pisatelja in kritika Johna Bergerja. Pomembni uvidi v naravo fotografije in izrazita avtorska oblika zapisa sta samo dve najočitnejši odliki knjige. Urednik knjige Geoff Dyer je izbral dvajset najpomembnejših Bergerjevih esejev o fotografiji nastalih med leti 1968 in 2005. Izbor se pne vse od teoretskih zapisov k razstavam do eksperimentalnih teoretskih besedil in vključuje Bergerjeve daljše in v mnogočem že klasične teoretske eseje (kot je npr. esej »Rabe fotografije«), krajše zapise ter tudi intervjuje z njim. V esejih se Berger s pisateljsko žilico in kritiško pronicljivim teoretskim očesom loteva del klasičnih fotografov kot so Paul Strand, W. Eugene Smith, André Kertész in Henri Cartier-Bresson ter tudi sodobnih fotografov kot sta npr. Marc Trivier in Ahlam Shibli. Poleg fotografije v polju umetnosti se Berger v esejih ukvarja s politiko reprezentacije in z vlogo fotografije v sodobni družbi. Knjigo dobro dopolnjuje spremna beseda Geoffa Dyerja, čigar knjiga The Ongoing Moment se že primerja in uvršča med »nove« klasične tekste o fotografiji.

“Ko sem imel deset let, sem se opekel z bencinom. Opekline so bile tako hude, da sem komaj preživel. Bilo je izjemno težko, a šele, ko sem postal oče, sem spoznal, da je moralo biti mojim staršem še mnogo huje! Spoznal sem, da je strah pred izgubo otroka mnogo hujši od strahu pred lastim koncem. Z ženo sva se po 21 letih razšla in te podobe govorijo o izgubi in oddaljenosti. Te podobe govorijo o navezanosti. Te podobe govorijo o fotografiji kot mostu. Te podobe ustvarjajo preteklost. Te podobe govorijo o radostih in bolečinah biti oče”, pravi avtor o svoji novi fotografski seriji, ki je predstavljena v knjigi.

Skupina Laibach je avgusta 2015 v Severni Koreji nastopila na dveh zaporednih koncertih v Pjongjangu ob 70. obletnici osvoboditve korejskega polotoka. Morten Traavik, norveški režiser, aktivist in umetnik, je takrat s skupino Laibach posnel dokumentarni film z naslovom Liberation Day / Dan osvoboditve, ki je premiero doživel v začetku leta 2017. Na turneji in ob snemanju filma pa je nastalo tudi precej fotografskega gradiva – tako dokumentarnega kot izvirno avtorskega – ki ga s tem katalogom predstavljamo tuji in domači publiki.