Druga izdaja knjige arheologa dr. Ivana Šprajca je prvoosebna pripoved o raziskovanju na območju Majev v jugovzhodni Mehiki do leta 2014. Za skoraj tretjino razširjena knjiga uglednega strokovnjaka, ki je leta 2009 prvič izšla v slovenščini in bila kasneje prevedena v nemščino, v tisku pa je tudi angleška izdaja, je pustolovska pripoved, v kateri se vrstijo berljive dogodivščine, težave, nevarnosti in zmagoslavja, kot jih doživlja arheolog v tropskem gozdu.

Ivan Medenica, najvidnejši srbski gledališki kritik in teatrolog ter od lani tudi umetniški direktor mednarodnega festivala BITEF, se v svoji zadnji knjigi, ki je izšla leta 2016 pri beograjski založbi Clio, ukvarja s protagonisti klasičnih evropskih dramskih mojstrovin. Fokus analize usmeri na njihov biografski skupni imenovalec, konkretneje biološko mladost, skozi katero lucidno interpretira in komentira njihove usodne odločitve in dejanja. Klasične junake, med katerimi so denimo Evripidov Hipolit, Shakespearov Hamlet, de Mussetov Lorenzaccio in Schillerjev Don Carlos, v nekoliko razširjeni analizi pa tudi Molièrov Alcest, bralcu približa in pojasni z vidika »tragedije iniciacije«. Postavi tezo, da na tragični razplet usod naštetih princev in kraljevičev, od katerih je vselej odvisna tudi usoda skupnosti, najbolj odločilno vpliva ravno njihova temeljna bivanjska razpetost med mladostjo in zrelostjo.

Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji SFRJ, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten: danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Knjiga Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za marketing, novinarja in kolumnista Lazarja Džamića je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije v SFRJ.

Razigranost, zvočnost, polnost in živost asociativnega. Vse to nas ob prebirnaju Kreutzove nove haiku zbirke bajprej prevzame. Zdi se, da je avtor širino svojega izraza našel v navidezno omejujoči ali pa vsaj vnaprej postavljeni zlogovnosti....iz spremen besede.

Razlike nastajajo predvsem v glasbenih žanrih, kjer se pač kažejo drugačnosti v poteh, kako nagovoriti ozadja sublimnega. Ljubezni? Ne. Naslednja filmsko-glasbena legitimnost leži vsekakor v njenem žanru, ki poudarja neki določen (družbeni) moment, status, prepoznavnost enakih in enakomislečih, nagonsko čredništvo, identiteto po spolu ali spolni usmerjenosti, kar pa potegne za seboj še nešteto nians in možnosti predeljevanja.