Zdi se, da je bilo ob minuli stoti obletnici konca prve svetovne vojne v domačem in tujem zgodovinopisju napisano in povedano vse; bitke pojasnjene, posledice razložene, vsa večplastnost tedanjega dogajanja upoštevana. Tudi ko sestopimo s polja vojaških strategij in političnih akrobacij v vsakdanji življenjski svet takratnega prebivalstva, ugotovimo, da so bili pozornosti deležni raznovrstni fenomeni – od cenzure, občih življenjskih razmer do zdravstvenih razsežij in lakote. In na splošno velja ugotovitev, da je v tistih časih pač prevladovalo pomanjkanje, z njim vred pa lakota. Toda če želimo vsakdanji fenomen podrobneje razumeti, hitro ugotovimo, da je to vprašanje nadvse kompleksno. Kako lačni pa so ljudje tedaj zares bili? Kakšne vrste je bila lakota, kakšno pomanjkanje, kako so ju doživljali, kaj sta povzročala, kako se je nanju odzivala država? V kolikšni meri je bilo vprašanje debeline rezine kruha zares politično vprašanje? Avtorica bralca prepričljivo pelje skozi vso večplastnost tematike, razgrne državnopolitične napore in načrte Dunaja ter lokalnih oblasti, veliko politiko kruha in masti ter vsakdanje spopadanje zanju.