Skupnost neke predmoderne vasi, katere prebivalci so imeli v lasti le malo premoženja, naravnost zbledi v primerjavi z današnjo visoko razvito družbo izobilja, ki jo obdajajo rastoče gore reči oziroma predmetov. S tem naraščajočim kopičenjem je povezano spreminjanje odnosa ljudi do reči. V nasprotju s predmoderno vasjo, kamor je večina predmetov dospela kot darilo ali dota in je nato bila posredovana naprej, so reči v modernih družbah večinoma kupljene kot blago na trgu. Če so bile v preteklosti zelo dragocene denimo postelje ali skrinje, ki so prehajale iz generacije v generacijo, nas danes reči, kupljene na trgu, ne spremljajo več skozi tako dolgo časovno obdobje. Če se iztrošijo, pač kupimo nove. Za družbo izobilja je značilno, da se ogromne količine predmetov nato skladiščijo v kartonih, ki jih ljudje hranijo po garažah, lopah, v kleteh ali na podstrešjih. V omarah se najdejo obleke ali čevlji, ki jih njihovi lastniki ali lastnice niso nikoli oblekli oziroma obuli. V družbi izobilja nas skratka obdaja nešteto stvari in tudi sami imamo v lasti nepregledno množico predmetov. Danes smo bolj kot sploh kdaj potrošniki. Identiteta, politika, gospodarstvo in okolje so v osnovi determinirani s tem, kaj in kako konzumiramo. Okus, pojavnost in življenjski stil definirajo, kdo smo (ali hočemo biti) in kako nas vidijo drugi. Potrošnja blaga tvori pomemben motor tako globalne konjunkture kot tudi nacionalnih ekonomij. »Razvita gospodarstva so v dobrem in slabem odvisna od svoje sposobnosti, da z oglaševanjem, oblikovanjem blagovnih znamk in potrošniškimi krediti dosežejo in ohranjajo visok nivo potrošnje.«

- iz predgovora.

Znanstvena monografija je pomembna za razvoj znanstvene in strokovne terminologije ter ima poseben pomen za slovenski prostor: v Sloveniji je področje antropologije prava kljub določeni tradiciji vseeno še relativno mlado in s tem v procesu formacije. […] Pomen knjige za širjenje novih znanstvenih spoznanj in znanstvene kulture je v tem, da bo omogočila znanstveni in strokovni javnosti, da bo problematiko človekovih pravic lahko na novo osmislila ter jo poskusila na hermenevtičen način vtkati v vsakodnevne situacije in strategije, kar pogosto zaradi ideoloških ali pa drugih vzrokov ni uspelo niti politiki niti stroki.

Iz recenzije prof. dr. Lenarta Škofa

Znanstveno in izvirno delo Štefana Čoka je prvo daljše besedilo slovenskega avtorja o tržaškem nacionalizmu, nacionalnih vprašanjih in razmerjih v obdobju na predvečer prve svetovne vojne. Namenjeno je vsakomur, ki ga podrobneje zanima (ali pa študira) zgodovino Slovencev in slovenskega prostora. Posebej velja poudariti in opozoriti na tiste potencialne bralce, ki jih zanima geneza »tržaškega vprašanja«, kot enega izmed problemov evropske politike že od srede 19. stoletja dalje vse do današnjih dni. Vse povedano potrjuje spoznanje, da gre v primeru Čokove monografije za važno aktualno besedilo, za pomembno vsebinsko in prostorsko dopolnitev slovenskega zgodovinopisja pa tudi zgodovinske literature pri Italijanih in Nemcih.

Iz recenzije prof. dr. Branka Marušiča