Zbornik referatov obeležuje 100. obletnico Univerze v Ljubljani z osvetlitvijo nekaterih dimenzij njene družbene in politične vloge pri utrjevanju slovenske samobitnosti in nastanku slovenske države.

Črna internacionala se osredotoča na dogajanje v okupirani Nemčiji po 2. svetovni vojni in dokazuje, da je bila uvedba neoliberalizma kot ekonomske politike v zahodnem delu te države zelo pomemben element v oblikovanju povojne evropske in svetovne ureditve. Da bi omogočil razumevanje povojnega dogajanja, avtor knjige uvodoma analizira daljnosežnost versajskega mirovnega sporazuma iz leta 1919 ter prikaže nastanek in razvoj novega nemškega liberalizma – ordoliberalizma – v tridesetih letih 20. stoletja in med vojno. V nadaljevanju analizira politične spopade v vladi ZDA, ki so spremljali mobilizacijo gospodarstva za vojno in po vojaškem zlomu nacizma določali politiko ameriških in, glede na hegemonsko vlogo ZDA, drugih zahodnih okupacijskih oblasti v Nemčiji.

Knjiga obravnava uvedbo neoliberalizma v Evropi po koncu 2. svetovne vojne. Gre za ključno poglavje v zgodovini neoliberalizma, ki pa ne v domači in ne v tuji strokovni literaturi doslej ni bilo deležno skoraj nobene pozornosti. Na podlagi ameriških, nemških, francoskih, angleških, italijanskih in ruskih virov iz tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja in kritičnega branja naše sodobne interpretativne literature knjiga zapolnjuje veliko vrzel v našem poznavanju novejše politične zgodovine vobče in še posebej zgodovine neoliberalizma ter s tem prispevala k boljšemu razumevanju tega pojava, ki tako odločilno oblikuje svet, v katerem živimo. Knjiga obenem nadaljuje in smiselno dopolnjuje delo istega avtorja Liberalizem, fašizem, neoliberalizem, ki je izšlo pri naši založbi leta 2016 in ki sta ga tako strokovna kot širša javnost zelo dobro sprejeli.

V njuni tretji skupni knjigi oče Franc Jerončič pripoveduje 75 zanimivih zgodb o krajih med rekama Idrijo in Sočo, od časov ko so bili ti kraji še pod Avstro-Ogrsko, do osamosvojitve in današnje Slovenije. Knjigo je z ilustracijami popestrilo pet ilustratorjev. Uvodno misel, zgodovinski pregled in oceno knjige je zapisal profesor Adrijan Pahor.

Mari Jože Osredkar,Prof. dr. Lambert Ehrlich; Nik Trontelj, Franc Grivec – ekleziolog in učitelj na Teološki fakulteti; Julijana Visočnik, Franc Ksaver Lukman – profesor, dekan, rektor, urednik; Andrej Saje, Gregorij Rožman in njegov prispevek k razvoju cerkvenega prava in Teološke fakultete v Ljubljani; Matjaž Maksimilijan, Matija Slavič – profesor, biblicist in državnik; Bogdan Kolar, Univerza v Ljubljani in njen učitelj dr. Josip Srebrnič; Ivan Janez Štuhec, Dr. Josip Anton Ujčić – prvi profesor moralne teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani; Janez Juhant/Nik Trontelj, Aleš Ušeničnik – soustanovitelj in sooblikovalec UL; Slavko Krajnc, Znanstveno, pedagoško in strokovno delo prvega dekana Teološke fakultete prof. dr. Franca Ušeničnika; Matjaž Ambrožič, Prof. dr. Janez Evangelist Zore in njegova vloga pri ustanavljanju ljubljanske univerze in Teološke fakultete.

Mladinska revija GALEB prestavlja vse od svojega nastanka leta 1954 nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji.

Italo Svevo je italijanski pisatelj, ki v največji meri velja za tržaškega pisatelja in zelo izrazitega predstavnika t.im. mittelevropske kulture ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. V slovenskem prostoru je površno in tudi redko zaznan kot nekoliko ekscentričen in kompleksen avtor, vendar je pomemben tako po svoji dvokulturni formiranosti (italijansko-nemških vplivih) kot po nenavadni, slogovno in vsebinsko koncizni strukturi svojih del (kljub dejstvu, da je zajemal iz zelo različnih literarnih in teoretskih virov), ki predočajo civilizacijsko okolje zgodnjega dvajsetega stoletja na prostoru, ki je oblikoval tudi slovenski mentalitetni okvir.

Futur antérieur, prihodnji preteklik ali zloženi prihodnjik, odpira časovnost, ki spodbija linearni časovni okvir. Prelamlja z vzročnostjo, v kateri vzrok predhodi učinku. Njegov temeljni paradoks je, da deluje retroaktivno, da artikulira časovno zanko, znotraj katere je tisto, kar je v kronološkem okviru predhodno, postavljeno kot vzvratni učinek kronološko kasnejše sekvence. Imaginarij prihodnjega preteklika je zato nasprotje linearne polnosti. Ni ga mogoče identificirati z nobenim kronometrom. Temelji na prelomu, prekinitvi z obstoječo situacijo, toda hkrati prav skozi prelom, diskontinuiteto, skozi zarezo v razmerju do obstoječega stanja odpira možnost novih sekvenc. Je čas, ki odpira pozitivno mesto odsotnosti, kjer neposredni pristop nujno spodleti. Napoveduje novo sekvenco, ki je ni mogoče utemeljiti vnaprej, temveč »bo bila utemeljena«. Je čas utopije, ki iz strukturnih razlogov nikoli ne more biti realiziran v sedanjiku...