Avtor, francoski zgodovinar, se sam označuje za praktika intelektualne zgodovine, kar lahko vzamemo za oznako zgodovine politične in družbene misli. Ukvarja se z vprašanjem o historičnem oblikovanju liberalistične ideologije skozi preučevanje tržnih logik in zakonitosti in s spreminjanjem koncepta civilne družbe od 16. stoletja sem oziroma od Hobbesa in Rousseauja, Huma in zlasti Smitha prek Paina in Godwina do Hegla in Marxa. Namen intelektualne zgodovine je, da poskuša razumeti oblikovanje in evolucijo političnih in družbenih racionalnosti, tj. sistemov reprezentacij, ki odločajo o načinu, kako kakšno obdobje, dežela ali družbene skupine izvršujejo svojo dejavnost in si predstavljajo prihodnost.

M. Bahtina, filozofa in literarnega teoretika, predstavljamo z izborom "zgodnjih intimnih filozofskih del" iz dvajsetih let, tj. z laboratorijskimi pripravami velikih raziskav, in s povzemajočimi pregledi "poznega" Bahtina. Bahtin je razmišljal o "diahroniji", "žanrskem spominu", "povezanem tekstu", o "izjavah" in "kontekstu".

Avtor ugotavlja, da se je v desetih letih, ki so minila od izida tega multidisciplinarnega eseja (sam združuje zlasti področje etnoekologije, evolucije in epistemologije) zmanjšal vpliv sistemske analize, da pa so sociobiologija in drugi redukcionizmi še vedno trdno v sedlu. Razmah kognitivnih znanosti se dogaja tudi s poskusom marginalizacije družbenih ved, dialog med ekologijo človeka in etnoznanostjo potemtakem še vedno ni mogoč.

Knjiga, ki preučuje vpliv nekaterih simbolov na realnost, se začne s poročnim obredom, ki ga Accatijeva obravnava kot gledališki prizor, in se razvije v razpravo o preobrazbi materinske podobe in preobrazbo ideje spočetja, ki od odnosa med očetom in materjo kot predstavnikoma dveh družbenih skupin preide na zasebni odnos med sinom in materjo, ki je zunaj okvira družbene pripadnosti matere ali sina.

Koselleck je eden ključnih izumiteljev na področju zgodovinopisja, utemeljitelj konceptualne ali pojmovne zgodovine, utemeljene na pojmovno (analitski) historični metodi. S svojim osredotočanjem na določene ključne pojme, ki segajo iz pretekle zgodovine v sedanjo Evropo ter prepoznavajo in spremljajo premik moderne in ne glede na zunanje spremembe ohranjajo svoj pomenski naboj, opozarja, da pojmovno-zgodovinsko preučevanje nikoli ni samo sebi namen. Nasprotno, s tem ko želi v določenih pojmih znova odkriti polnost socialne zgodovine, skuša vzpostaviti "teoretsko orientacijsko funkcijo za celotno zgodovinopisje".

Harriet Taylor, hči Thomasa Hardy ja, je leta 1830, ko se je pridru¬žila krogu, ki je imel radikalne poglede na politiko, spoznala Johna Stuarta Milla, prvega moškega, ki jo je obravnaval kot sebi enako in je kasneje celo priznal, da je v večini del, podpisanih z njegovim imenom, zelo pomemben prispevek Harriet Taylor.

Gre za obravnavo tipične teme nove zgodovine, revščine in siromaštva kot oblike družbene marginalnosti. Tovrstne vsebine se v znanstvenem diskurzu, podobno kot ostale "obrobne" teme, pojavljajo šele od t. i. nove zgodovine dalje. Geremek, ki je marksist in politični oporečnik, sodi v krog poljskih zgodovinarjev, ki so se uspeli umestiti v aktualne znanstvene tokove nove zgodovine v njenem največjem zagonu.

Knjiga s podnaslovom Začetnica iz socialne zgodovine slikovnega stila opozarja bralca, da med socialno zgodovino in umetnostno zgodovino ni pravega preloma. Baxandall s pomočjo zbranega materialnega gradiva, kot so pogodbe, pisma, računi, ogleduje strukturo slikarskega poslovanja v 15. stoletju.

Besedila sem uredil po vrsti, kakor sem jih napisal, privoščil sem si najudobnejši prijem: da urejevalec svoj posel preloži na mogočni dejavnik časa, se da upravičiti z vsakovrstnimi skromnostnimi alibiji, manj očitno pa je, da pri tem postopku zgodovina hkrati sami sebi rabi za alibi in samo sebe uničuje.

V knjigi so zbrana predavanja, ki so v okviru Vesele znanosti z naslovom Ženski blok potekala spomladi 1995 v KUD France Prešeren. Namen organizatorice predavanj, ki se mu tudi zbornik ni odrekel, je bil, predstaviti, kaj se v teh krajih dogaja s t. i. "žensko problematiko" ali "problematiko spolov" v treh pomembnih sferah; civilni družbi, državi in univezi - v njenem pedagoškem in raziskovalnem delu.