Kras v srednjeveškem pomenu – pokrajina med Furlanijo, Istro in Kranjsko – je imel od 13. stoletja samostojen političen razvoj. Vključuje strateške prelaze na cestah proti jadranskim pristaniščem in Italiji, zato je v poznem srednjem veku doživljal izredno dinamično obdobje. Za najpomembnejša gospostva in pristanišča so se spopadale številne sile severnojadransko-vzhodnoalpskega prostora: oglejski patriarhi, Andeški-Meranski, Spanheimi, Goriški, beneška republika, Habsburžani, Luksemburžani, Celjski, bavarski Wittelsbachi, Walseejci, Ogrska. Politična dinamika in spremljajoče vojaško dogajanje so bili skoraj nepregledni. V 15. stoletju si je cesar Friderik III. uspel podrediti večino Krasa, vojna z beneško republiko (1508–1516) pa je za tri stoletja zarisala zahodne meje in celotno Primorsko dokončno vključila v sklop ostalih habsburških dežel. V 15. stoletju je Kras oblikoval celo značilnosti samostojne dežele – prej geografski pojem je dobil politično vsebino. Kot »dežela v nastajanju« je funkcioniral še večji del 16. stoletja, dokler ni bil vključen v vojvodino Kranjsko. Knjiga pregledno oriše zapleteno politično/vojaško zgodovino regije in jo umešča v kontekst ostale slovenske in srednjeevropske zgodovine.

Knjiga prinaša 39 besedil, vsa se ubadajo z vprašanjem človekovih pravic v čadalje bolj namirnem in povezanem svetu.

V priročniku opisani UČNI SKLOPI z NAČELI, STRATEGIJAMI in ORODJI vam bodo v pomoč, da bi formativno spremljanje lahko zaživelo v razredu. V ospredje je postavljen učenec in njegova vloga pri oblikovanju lastne učne poti.

Na področju urejanja prostora in graditve objektov je bila novembra 2017 s sprejemom treh novih zakonov uresničena celovita prenova. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) se začnejo uporabljati 1. junija 2018, ko naj bi bili skladno z novimi zakoni tudi številni podzakonski predpisi, brez katerih izvajanje zakonov v vseh določbah ne bo celovito zagotovljeno

Analiziranje poslovanja združb je obravnavano v številni strokovni literaturi tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. Zato se lahko komu zdi nenavadno, zakaj še ena knjiga.
Osnovno izhodišče knjige je kritični pogled na teorijo analize poslovanja in prakso analiziranja v naših razmerah. Zato je temeljni namen oblikovanja priročnika prispevati k izboljšanju prakse analiziranja in oblikovanja strokovnih podlag za poslovne odločitve.

Letopis prikazuje 224 detaljno popisanih premiernih uprizoritev in 267 repriz slovenskih institucionalnih, zunajinstitucionalnih ter tudi vidnejših polpoklicnih gledališč in gledaliških skupin...

Ukrajinsko-slovenski slovar in njegova obrnjena slovensko-ukrajinska verzija, ki ju je sestavil Vladimir Dumka, obsegata 24.352 ukrajinskih in 22.515 slovenskih iztočnic. Redakcijo ukrajinskih slovarskih iztočnic je opravila ukrajinska kolegica doc. dr. Liudmyla Danylenko iz Inštituta za jezikoslovje O. O. Potebnje Nacionalne akademije znanosti Ukrajine, redakcijo slovenskih prevedkov in sploh slovenskega besedja pa dr. Silvo Torkar iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovar je z vidika ustreznosti prevedkov pregledala še stalna sodna tolmačka Natalija Glažar Berčič. Ukrajinski del slovarja se pretežno opira na enajstzvezkovni razlagalni slovar ukrajinskega jezika Словник української мови (1970–1981), slovenski pa na Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) in Slovenski pravopis (2001). Slovar je namenjen tako Slovencem, ki potujejo v Ukrajino in se želijo seznaniti z ukrajinščino, kot tudi vsem tistim iz Ukrajine, ki prihajajo v Slovenijo kot delavci ali sicer želijo spoznati slovenski jezik. Knjiga je prispevek k pristnejšim stikom med dvema narodoma in njunima kulturama.