V zborniku so objavljeni prispevki slovenskih avtorjev in uvodni nagovori konference z naslovom Temna stran meseca II: soočenje in refleksija 20 let kasneje, ki je potekala 13. novembra 2018 v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije v Ljubljani. Sodelujoči domači in tuji raziskovalci so s prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovega dostojanstva in spregovorili o temeljnih človekovih pravicah ter kršitvah teh pravic. Prvi dan posveta so slovenski avtorji podali razmislek o tem, kako je s »temno stranjo« slovenske polpretekle zgodovine danes. V zborniku so svoja razmišljanja predstavili Drago Jančar, dr. Vasko Simoniti, Alenka Puhar, dr. Lovro Šturm, dr. Milko Mikola, dr. Tamara Griesser Pečar, mag. Andrej Aplenc, Ivo Jevnikar, dr. Milček Komelj in dr. Jože Dežman.

Fotoantika, slovenska revija za zgodovino in teorijo fotografije, je edina te vrste v slovenskem prostoru. Razdeljena je na več vsebinskih sklopov. V njej so obravnavani zgodovina fotografije in opreme ter teoretični pogledi na zgodovino fotografije, poročila o delovanju galerij, ustanov in društev. V štiribarvnem tisku izhaja enkrat letno.

Druga, dopolnjena in pregledana izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja vsebuje 6453 strokovnih izrazov z različnih farmacevtskih področij (farmacevtska kemija, farmacevtska tehnologija, farmakognozija, farmakokinetika, homeopatija, imunologija, lekarniška farmacija, medicinski pripomočki, zgodovina farmacije ipd.). Besedilo prve izdaje slovarja iz leta 2011 je bilo v celoti pregledano, pri čemer je bilo dopolnjenih 1160 definicij. Dodanih je bilo 1035 novih slovarskih sestavkov, zlasti s področja farmacevtske tehnologije, farmakognozije in zgodovine farmacije.

Mladinska revija GALEB prestavlja vse od svojega nastanka leta 1954 nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji.

Stoto obletnico prve uprizoritve Hlapcev obeležujemo nekaj mesecev po izteku Cankarjevega leta. Še vedno se zdi nenavadno, pa tudi tragično, da je ta velika drama – morda najpomembnejša, najbolj slovenska, med Cankarjevimi igrami najbolj politična – na gledališkem odru zaživela šele potem, ko se je avtorjevo življenje končalo. Dramo je napisal z mislijo na »naše sedanje nadvse umazane politične razmere«, na oder pa je prišla šele, ko so se politične razmere temeljito spremenile. A njenega pomena to ni oslabilo; kot resnična umetnina, imajo Cankarjevi Hlapci, zasnovani z angažiranim odnosom do konkretnega trenutka in prostora, moč, da te okoliščine tudi presegajo. Mnogi so v njih prepoznali osrednje vprašanje slovenstva, razumeli in gledališko uresničevali pa so jih na različne načine, ki pričajo o mnogoplastnosti besedila in širini gledališke kreativnosti, pogosto tudi z izostrenim odnosom do lastnega časa in prostora. Stoletje Hlapcev predstavlja bogato zgodovino slovenskega gledališča s široko paleto razmislekov, režijskih poetik in velikih igralskih kreacij. (Diana Koloini, urednica)