Roman Panonska melanholija je avtobiografski, vendar avtorica več pripoveduje o svojih prednikih kot o sebi. O Prekmurju, ki je posebna melanholična pokrajina, o tujerodnem meščanstvu Murske Sobote, kamor je spadala tudi njena številna družina, o posameznih usodah in tragičnih dogodkih. Glavne osebe predstavlja s treh perspektiv: kot literarne like v novelah in črticah, kot osebni spomin in v tretje skozi avtentična pisma ene od svojih tet. Sama nastopa zgolj v nekaterih otroških in dijaških spominih. V ta "hibridni roman" so po abecednem redu vpletena še razmišljanja o času, vojni, Bogu, človekovi usodi.....

Pesmi

Tema pričujoče številke je samoizolacija. To je tema, ki smo jo v uredništvu pogosto preizpraševali. Arhitekturna stroka se je v zadnjem stoletju močno samoizolirala. Pogosto je postala hladna in nerazumljiva za ljudi, ki naj bi jim služila. Čeprav je bila vedno polna idealov o boljšem svetu, so njena hotenja ostala izolirana med njenimi posvečenimi častilci – arhitekti. A od prve številke dalje želimo z revijo arhitekturo odpirati in približevati tistim, ki jim je namenjena. Revijo želimo usmeriti iz udobja distancirane »stroke« k bralcem, k ljudem, ki se v grajenem okolju gibamo in živimo. Zato je Outsiderjev horizont širok in odprt.

Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom “Premeščenje mej v kriminologiji in kriminalitetni politiki”. Monografija – uredila jo je Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci Inštituta za kriminologijo – ponuja nove uvide v pretekle in sodobne kriminološke probleme, ki so vzniknili v procesih premeščanja konceptualnih in normativnih mej.

Ob zaključku leta 2020, ki je prineslo mnogo sprememb in prilagoditev, je luč sveta ugledal Tolminski zbornik 2020. Novi zbornik bi sicer morali predstaviti že maja, ob prazniku občine Tolmin, pa so znane razmere to preprečile oziroma zamaknile na konec leta, pojasni glavni urednik Zdravko Duša. Tolminski zbornik na skoraj 700 straneh ponuja veliko različnih vsebin. V njem ni orisano samo zadnje desetletje življenja na Tolminskem, ampak različni avtorji obravnavajo tudi druge zgodovinske teme. Vključena so poročanja o delovanju tolminske občine v tem obdobju, prostor so dobile tudi različne ustanove, ki zaznamujejo naše življenje, svoje pa so dodali še literarni ustvarjalci.

Gornje Posočje sicer ni poznano kot industrijska pokrajina, pa vendar je industrija v teh krajih prisotna že vsaj sto let. Prva industrijska obrata sta začela delovati že pred prvo svetovno vojno, a po vojni z delom nista nadaljevala. Prava industrializacija je kraje ob zgornji Soči zajela šele po koncu druge svetovne vojne oziroma po priključitvi območja k Jugoslaviji.

Razstava na ogled postavlja izbor gradiva iz naše bogate muzejske zbirke Razglednice.