Preživetje Tour de France ni samo po sebi umevno. Erik Norse to ve. Kot pomožni kolesar moštva Bank White-Team se prvič udeleži največje dirke na svetu. Trije tedni pulza, hitrosti in bolečine, kjer vsi pazijo na vse. Erik pa ima poleg tega, da pomaga kapetanu moštva osvojiti rumeno majico, še skrivno nalogo. Med 200 udeleženci je namreč tudi tisti, ki je ubil kolesarskega mehanika Louisa Bardouxa. Vedel je preveč o umazani igri v kolesarskem svetu. Policija pa je Erika bolj ali manj prisilila, naj ji pomaga pri preiskavi. Z nečim ga držijo v šahu. Mrtvi tek je triler o Touru de France. Govori o dopingu, podkupovanju in prirejanju rezultatov – in nagli smrti.

Knjiga o sreči je tretji roman Nine Berberove. Prvič je bil objavljen v pariški emigrantski literarni reviji Sodobni zapiski leta 1936, v poznejših izdajah je dobil tudi drugačen naslov, Brez zatona.

Valdarke so zbirka pesmi, ki so nastajale trideset let v tem kraju ali o njem; ležijo med Malim Velim Lošinjem. Kakor je koroška dolina Lepena za avtorico ne le dolina, ampak tudi kraj samospraševanja, identitete, domačnosti, topline, odgovornosti in rasti, so tudi Valdarke zanjo več kot le vasica: so mesto prijateljskega druženja, carverjanskih pripetljajev, valovanja spominov, utripa vsakdana, ki ni nikoli le vsakdan.

"Pesmi so napisane v klasični obliki, imajo ritem in rime, nekatere učinkujejo z vprašanji ter v otrocih spodbujajo sodelovanje in iskanje odgovorov, druge kličejo k igri in h gibanju. Otrokom je pričaran spoštljiv odnos do narave; vzgojni vidiki so posredni, vendar zato nič manj učinkoviti in sporočilno bogati." Marija Švajncer

Za celotno družino skoraj vedno razveza predstavlja obdobje krize, povečanega stresa, sprememb in čustvenih ter drugih stisk, na katere se člani v okviru svojih zmožnosti različno prilagajajo ter bolj ali manj uspešno prilagodijo. Pri tem se vedno postavljajo vprašanja, ali so posledice razveze za družino negativne ter kaj lahko te posledice ublaži in zmanjša. Da bi avtorica odgovorila na ta in na druga številna vprašanja, ki se porajajo pridelu z razvezanimi družinami, je v okviru doktorskega študija pregledala ugotovitve avtorjev številnih tujih študij o starših in otrocih ob razvezi ter izvedla eno prvih slovenskih študij o učinku razveze na starše in otroke.

Gre za izmišljeno pripoved o prijateljstvu med velikanoma 20. stoletja, Charliejem Chaplinom in Winstonom Churchillom. Gospoda se v zaupnem pogovoru podata na sprehod po obali. Eden okoren, preobilen in s cigaro v ustih, drugi vitek, nemiren in nenehno v gibanju. Oba je pestilo malodušje; s posnetkov in fotografij vemo, da sta se nekajkrat srečala, vsebina njunih pogovorov pa ni znana. Pisatelj mojstrstvo izkaže s tem, da igralca in politika navajajoč izmišljene vire živo in poveže v »zavezništvu proti črnemu psu«, dušeči misli na samomor. Konstruirani dokumentarizem omogoča večplastno zgodbo, ki bralčevo začetno težnjo po zgodovinsko preverljivem preusmeri k alegoriji odnosa med umetnostjo in politiko v preteklem stoletju. Odlomek iz romana Gospoda na obali Michaela Köhlmeierja je prevedla Ana Grmek.

Znanstvena monografija Preživetje in podjetnost postavlja pod vprašaj prevladujočo predpostavko, da je kmet na Slovenskem stremel izključno k preživetju in da so bile dejavnosti onkraj samooskrbnega kmetijstva izraz gole potrebe. Nasprotno je videti, kmet izkazuje podjetnost in sposobnost sooblikovanja zgodovine in gospodarstva tudi onkraj podeželja, slovenska zgodovina pa se s tem pokaže v bistveno kompleksnejši in zanimivejši podobi. Preživetje in podjetnost je druga knjiga v nizu rezultatov projekta Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem v primerjalni perspektivi, v kateri se osredotočamo na slovenski prostor v razponu od zadnjih stoletij srednjega veka vse do današnjih dni.