Zgodovina Hotedršica je velik prispevek k prepoznavnosti kraja med slovenskimi bralci in za Hotenjce k poznavanju življenja prednikov. Predstavlja zgodovino Hotedršice vse od najstarejših časov in prve omembe kraja ter vse do naših dni. Ni samo sprehod skozi čas, pač pa z obujenimi spomini domačinov pripoveduje tudi o tem, kako so vse, kar se je dogajalo, tudi doživljali in sprejemali, naj je bila to 1. svetovna vojna, čas med obema vojnama pod italijansko zasedbo, 2. svetovna vojna in življenje po njej ter spreminjanje Hotedršice iz majhne vasi v današnji kraj, ki velja za eno najlepših vasi na Slovenskem. Knjigo bogatijo številne fotografije, ki prispevajo k oblikovanju podobe o kraju in ljudeh. Pomemben del knjige je opis razvoja imen, predstavljeni so posebej zanimivi dogodki, anekdote iz življenja krajanov, obrti, dediščina, pomembne osebnosti, domača društva in razvoj kraja. Starejšim knjiga obuja spomine na mladost, mladim ponuja pot do poznavanja prednikov in kraja, ki je njihov dom.

Majolika ima v slovenski tradiciji poseben status. Postala je tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo ljudske pesmi.

Knjiga Ksenija, Xenia, Londonska plesna leta Ksenije Hribar 1960–1978 je kulturna zgodovina sodobnega plesa, ki rekonstruira britansko sodobnoplesno zgodbo, da bi v njej poiskala plesalko in koreografinjo Ksenijo Hribar, ji dala glas in zgodbo povedala z njene perspektive.

Trajnostni razvoj na kraških območjih bi moral biti prilagojen posebnostim te pokrajine, posebej njeni ranljivosti. Pravilno vrednotenje razvojnega potenciala in upravljanje s kraškimi območji je zelo pomembno za Slovenijo. V tej knjigi so predstavljene analize vpliva pokrajinskih značilnosti na rabo zemljišč in trajnostni razvoj obmejne slovenske kraške pokrajine ‒ Bele krajine. Da bi opozorili na kombinacijo družbenih dejavnikov in naravnih razmer za celostni pogled na kraško pokrajino, smo uporabili tri pristope: 1. oceno obremenjenosti kraške pokrajine zaradi človeka, 2. analizo sprememb rabe zemljišč in 3. kvantitativno in kvalitativno analizo trajnostnega razvoja Bele krajine. Kraški pojavi na trajnostni razvoj lahko vplivajo tako pozitivno kot negativno. Po mnenju lokalnih deležnikov so pozitivni učinki povezani večinoma s turizmom, negativni učinki pa predvsem v omejenem kmetijstvu. Sklenimo z mislijo, da so kraški pokrajinski pojavi lahko več kot le omejevalni dejavniki, saj imajo tudi razvojni potencial.

Kaj se zgodi, če antropolog obtiči med štirimi stenami? Koga naj raziskuje v osami? Knjiga predstavi zagate »profesionalnega voajerja«, ki je med pandemijo začel opazovati sebe in svoje bližnje ter zapise objavljati po spletu. Tako je nastal nenavaden dialog med opazovalcem, ki se je prelevil v razkazovalca, in družbo, ki je spremljala in komentirala njegove čudne navade: od razkuževanja nakupljene hrane in tuširanja steklenic do zalezovanja ptic, ki so se naselile na opustelem igrišču. Je čuden on – ali smo čudni mi?