Varstvo spomenikov, poročila je osrednja revija Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za teorijo in prakso varstva in ohranjanja nepremične kulturne dediščine. Publikacija prinaša pregled stanja slovenske dediščine, orise njenih analiz in raziskav ter opise posegov, ki so bili izvedeni na dediščini z namenom, da bi se ta ohranila za sedanje in prihodnje rodove oziroma za prihodnost. V tej številki so objavljena poročila o spomeniškovarstvenih posegih na objektih kulturne dediščine v Sloveniji v letih 2013 in 2014. Poročila izhajajo od leta 1946, sprva kot del revije Varstvo spomenikov, od leta 1998 pa kot samostojna edicija.

Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije je bila ustanovljena leta 1952. V obdobju svojega delovanja je vseskozi pridobivala, za slovensko ozemlje pomembno fotografsko gradivo, ki danes obsega preko dva milijona fotografskih enot. Fotografske podobe, ujete na različne nosilce, ilustrirajo vse pomembne dogodke v življenju Slovencev, od začetka prve svetovne vojne do današnjih dni in so pomembno gradivo za preučevanje in slikovno ilustracijo slovenske zgodovine.

Giambattista Tiepolo (Benetke, 1696 -- Madrid, 1770) je bil vplivna in karizmatična osebnost na vélikem prizorišču likovne ustvarjalnosti 18. stoletja in eden najpomembnejših poznobaročnih slikarjev. Njegovo delo je večinoma omejeno na poslikave plemiških palač in cerkva v severni Italiji, da je užival mednarodni sloves, pa dokazujejo njegova dela na dvorih v Nemčiji in v Španiji. S svojim delom je vplival na sodobnike in na naslednje generacije, saj je v raznovrstnem opusu »povezal razkošje baroka, eleganco rokokoja in hladnost počasi napredujočega neoklasicizma«, kakor je slikovito o njem zapisal Luc Menaše.

Andraž Šalamun se je s svojim delom že pred desetletji zapisal med ključne slikarje poznega 20. stoletja na Slovenskem. Vzvratni vpogled na njegov opus ob pregledni razstavi v Moderni galeriji nam pokaže pisano sosledje različnih faz in obdobij, če jih gledamo skozi umetnostnozgodovinski okvir  in znotraj njega premišljamo umetnikov "razvoj" in "napredek" v zaporedju in zorenju oziroma odmiranju njegovih lastnih umetniških in likovnih invencij ali njegovo lego v odnosu do zunajumetnostnega okvira časa ter njegovih umetnostnih in širše družbenih tendenc in premikov. Šalamunov opus se pri tem pokaže kot izredno raznolik, pa vendar še zdaleč ne razpršeno nepovezan; prav nasprotno, zdi se - tako pokaže razstava - , kot da izvira iz istega izvira in je zatorej prežet z istorodno silo, ki pa v različnih časih dioživlja različne premene in izbruhe. V številnih najbolj uspelih delih, in teh je veliko, saj je Šalamun izredno ploden avtor, se bo vedno razkrila ista zavzetost, čutno nabita eruptivna sila ustvarjalnega akta, neki specifičen šalamunovski način, ki je prej kot metoda nekakšna avantura ustvarjanja. 

Avtorji besedil prihajajo iz dvanajstih držav in predstavljajo paleto različnih strok in zanimanj. Gre za umetnostne zgodovinarje, filozofe, teoretike kulture in aktiviste, kritike, kustose in pesnike, pri čemer jih večina sodi v dve ali tri od teh kategorij. Vsi so pomembno prispevali k sodobni umetnosti in h kulturni produkciji, k umetnostnozgodovinskemu pisanju in h kritični misli v regiji, nekdaj problematično imenovani »Vzhodna Evropa«, in včasih tudi daleč onkraj njenih mej.

Razstava Stripovsko desetletje. Strip v Sloveniji 2006 - 2016 je tretjenadaljevanje preglednih razstav stripovske produkcije, ki jih jeCenter sodobnih umetnosti Celje zastavil u namenom predstavitve slovenske ustvarjalnosti v desetletnih obdobjih. Koncipiranju in produkciji te razstave se je tokrat pridružila revija Stripburger. V pričujočem katalogu boste brali vpogled v splošno dogajanje na stripovski sceni Bojana Albaharija, Gašper Rus pa je prispeval, kot je sam priznal, izredno subjektiven pregled ustvarjalnosti posameznih slovenskih atripavtorjev. Objavljen je tudi teoretski prispevek Davida krančana.