Zakladnica kitajske modrosti je vir davne in večne modrosti. Izbrane misli izvirajo iz klasičnega kitajskega učenja: Knjige sprememb (I čing), Meditacjj Kung Fu, Umetnosti vojne, del Lao Ceja, Cuang Ceja in drugih taoističnih modrecev, Konfucija, Mencija in ponarodelih ljudskih pregovorov.

Ljubljanska Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (aluo) je s šestdesetimi leti zgodovine postala ustanova z ugledno dolgo tradicijo. Slovensko umetnost od druge polovice xx. stoletja do danes so oblikovali njeni diplomanti in diplomantke, na njen tok so vplivali akademijski profesorji in profesorice. Velika večina slovenskih umetnikov in umetnic, ki ustvarjajo na Slovenskem v tem trenutku, se je izobraževala na tej visokošolski ustanovi. aluo je sooblikovala vse bistvene premike, ki so v preteklosti zaznamovali slovensko umetnost: prelom s socrealizmom, ustanovitev mednarodnega grafičnega bienala, vzpostavitev Ljubljanske grafi'čne šole, pojav konceptualizma, fenomen novega slovenskega slikarstva in kiparstva v 80. letih, retroavantgardo in zatem val večmedijske umetnosti ter neokonceptualizem.

Pričujoča knjiga je začela nastajati v obdobju praznovanja petdesete obletnice profesionalizacije in izobraževanja za socialno delo v Sloveniji v letu 2005. Zdi se, da je potrebno vsaj petdeset let, da se stroka in znanstvena disciplina dovolj uveljavita, da se s kritično refleksijo ozreta k svojim koreninam in kontekstualizirata svoj razvoj v okoliščinah politik, ekonomij in socialnih mentalitet.

Kaj je moč in kaj je družbena moč? Od česa je odvisna, kako nastaja, na kakšen način razumeti in razlikovati dejavnike ter oblike moči, kako jih lahko aktiviramo, kako moč razporejamo in krepimo (sebi ali drugim)? V kakšni zvezi je s participacijo in vplivom v kreiranju socialnih programov in socialne politike? Kako s socialno intervencijo povečati moč marginaliziranih skupnosti, npr. Romov? Kako ravnamo z močjo na personalnem nivoju, npr. skozi trening asertivnosti kot posebno metodo, namenjeno uporabnikom in izvajalcem storitev (vseh vrst)? Kako vzpostaviti in izboljšati pritožbene mehanizme v socialnih organizacijah in zakaj?

Živeči Kierkegaard je prevod zbornika prispevkov, ki so jih ob stopetdeseti obletnici rojstva Kierkegaarda (1963) napisali takrat poglavitni predstavniki različnih tokov filozofije eksistence. Mednarodnega kolokvija, ki ga je organiziral Unesco, so se z izvirnimi besedili udeležili Jean-Paul Sartre, Gabriel Marcel, Karl Jaspers, Jeanne Hersch, Martin Heidegger, Jean Beaufret, Jean Wahl, Enzo Paci in Lucien Goldmann, ki je predstavila tudi nekatere manj znane Lukacseve tekste o Kierkegaardu. Unesco je tako želel počastiti danskega filozofa z osebnim pričevanjem filozofov na svobodno temo.

Odstiranja smo naslovili zbornik filozofskih tekstov, ki so bili v zadnjem desetletju objavljeni v reviji Apokalipsa. Z njimi želimo zaznamovati desetletnico revije in društva ter zlasti opozoriti na nekatera zgodnejša besedila v reviji, ki jih marsikdo od beročih ne pozna. Zaustavimo se ob temah, ki smo jih pretresali – na primer totalitarizmu. Vključena sta dva pogovora, in sicer z Emmanuelom Levinasom in Ivanom Urbančičem.

Haikuji v tej zbirki so izbor iz več kot dvajsetih knjig vsestranskega ustvarjalca, kiparja in pesnika, velikega haidžinskega duha Jožeta Volariča. Gre za briljantne izraze haiku trenutka in pravi zenovski izraz, ki je vselej celovit in ga še zlasti zato ne moremo podrediti klasičnim literarnim »kanonom«.

Pričujoča antologija je narejena po uredniškem okusu, brez kompromisov. Zato so trije avtorji predstavljeni v originalu, ki pa mu še zdaleč ne moremo reči hrvaški jezik.

Naslovno temo pete številke Poročila skupine za spremljanje nestrpnosti sta spodbudila sprejemanje novega Zakona o položaju infinanciranju verskih skupnosti in spor glede objave karikatur preroka Mohameda v danskem časopisu Jyllands Posten. V razpravi ob sprejemanju omenjenega zakona je bilo moč slišati izjave, da je načelo ločitve cerkve in države zastarelo, da je v nasprotju s sodobno demokratično ureditvijo, da uveljavljanje takšnega načela potiska religijo v zatohlo zasebnost in da je ta delitev pravzaprav ostanek sistema realnega socializma. Obenem pa se v zadnjem času soočamo s pogostimi očitki o nestrpnosti do verujočih, žaljenju verskih čustev in tako naprej. Pričujoča številka Poročila zato prinaša nekaj razmislekov o načelu ločenosti države in cerkve ter o položaju in dialogu religije s sekularno družbo. Trije članki so posvečeni polemiki, ki so jo izvale karikature preroka Mohameda, četrti obravnava Zakon o položaju in financiranju verskih skupnosti, uvodni tematski sklop pa zaokrožata prevod zadnjega poglavja Leviatana Thomasa Hobbesa in spremljajoči komentar.