Mednarodna stripovska antologija z naslovom "Workburger” predstavlja nekatere izmed največjih mojstrovin svetovno priznanih rokodelcev/rokodelk, mojstrov/mojstric stripovskega medija. Ta skrbno sestavljena krpanka različnih stripovskih pripovedi, ki se vrtijo okoli tematike sodobnega dela, je umetelno izdelana iz mnogih resnih in duhovitih pa tudi izzivalnih in raziskovalnih umetniških pristopov k temi.

Slovenci smo v preteklosti v velikonemških krogih veljali za nedržavotvoren narod, kar je bilo zanje ideološko opravičilo za nemško prevlado in germanizacijo.
Zgodba se je ponovila, ko smo pristali v naročju jugoslovanskega združenja narodov. Slovenci smo kmalu ugotovili, da so nas iz ljudstva spremenili v "pleme" troedinega naroda.

Knjiga, ki je pred vami, je prva slovenska monografija o Zoranu Mušiču. A je prav, da je po več katalogih njegovih razstav končno izšla. Zagotovo tudi ni zadnja. Vse bodo še dolgo spominjale nas Slovence in druge ljudi po svetu na umetnikove sijajne stvaritve, ki so postale del svetovne slikarske dediščine.

Zelo razveseljivo je, da je v tej številki Varstva spomenikov - Poročila, ki obsega dogajanje na našem področju v letu 2009, objavljenih kar 242 poroćil. Razpon zvrsti dediščine, ki je bila deležna posegov, je izjemno širok - od kapelic, ljudskega stavbarstva, arheoloških najdišč vseh obdobij in zvrsti ter obnov stanovanjskih vil in drugih stanovanjskih stavb iz polpretekle dobe do velikih obnovitvenih projektov zadnjega časa, kot sta obnova Franje in radovljiške graščine, ki je bila v letu 2009 eden najbolj reprezentativnih projektov, ki so se financirali iz evropskih sredstev.

Revija, ki obravnava varstvo kulturne dediščine.

Zbornik Vilenica, ki izhaja od leta 1986, predstavlja poleg dobitnika mednarodne literarne nagrade vilenica tudi dela avtorjev, ki jih žirija Vilenica izbere za goste festivala. Besedila so objavljena v izvirniku, v slovenskem in angleškem prevodu. Poleg avtorjev iz Srednje Evrope, ki se potegujejo za kristal vilenice, nagredo za najboljši literarni prispevek v zborniku, Vilenica gosti tudi avtorje od drugod, ki so predstavljeni v posebni rubriki. V zborniku objavljamo tudi zmagovalne pesmi natečaja mlada vilenica.

Knjižni zbornik Pesem si 09 je že tretji izbor najboljših pesniških stvaritev, ki so uredništvo (in bralce) prepričale z izvirnostjo, jezikovnimi sredstvi, s svežino, z metaforiko in vsebino. Zbornik so uredile urednice portala v letu 09: Zalka Grabnar Kogoj (dramatičarka, pesnica, pisateljica), Aleksandra Kocmut (pesnica, pisateljica, lektorica, prevajalka) in Ana Porenta (pesnica, pedagoginja, pisateljica). V dveh letih, odkar portal obstaja, se je nanj nateklo preko 10 000 pesmi, ki jih objavlja zdaj že 800 članov portala. Na spletni strani ustvarjalci objavljajo avtorsko poezijo ne glede na starost in uveljavljenost ter poleg slovenščine (v večini) pesmi zapisujejo tudi v južnoslovanskih jezikih, španščini, francoščini, italijanščini, nemščini in angleščini.

Izbrana španska poezija 20. stoletja pod naslovom Igra krožnih zrcal je prevajalsko delo Cirila Berglesa, prinaša pa med drugim poezijo pripadnikov generacij 98 in 27, povojno špansko poezijo, pesmi avtorjev smeri "novisimos" iz 70. let, izbor pesmi "postnovisimos" avtorjev, ki veljajo za pluralno ustvarjalno generacijo, vse do sodobne poezije avtorjev, rojenih okoli leta 1980, ki s poezijo ponovno intenzivno iščejo pot do bralcev.

severnem, nizozemsko govorečem delu Belgije. Reprezentativni izbor je nastajal v tesnem sodelovanju s strokovnjakoma Tomom Van de Voordejem s Flamskega fonda in profesorjem Herbertom van Uffelenom z Dunaja, ki je antologiji dodal tudi izčrpno spremno besedo. V knjigi je predstavljenih 23 avtorjev, od Paula van Ostaijena, začetnika sodobne flamske književnosti, do mlade, nadebudne pesnice Els Moors. Avtorji prevodov so: Mateja Seliškar Kenda, Boris A. Novak, Katjuša Ručigaj in Tanja Mlaker.

Pričujoči zbornik je že tretji zbornik društva po letu 2004. In vsi imajo nekaj skupnega – povezani so namreč s političnimi in družbenimi razmerami v Sloveniji po državnozborskih volitvah tega leta. Liberalna akademija je leta 2006 izdala prvega z naslovom »Medijski mrk«. Kot pove že podnaslov »O referendumu o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija«, so v njem zbrani razmisleki in dokumenti, ki se nanašajo na novi zakon o RTV, s katerim je tedanji predsednik vlade Janez Janša leto prej konkretiziral eno svojih prvih groženj glede pokoritve medijev. Čeprav se je bila o tem prisiljena izrekati najširša javnost, je referendum na koncu le dal za las prednosti tistim, ki so nevarni zakon predlagali.