Razstava Razočarala me je Lara Croft nas popelje v svet računalniških iger in v njegovo likovno problematiko, tj. statično podobo, izolirano od drugih multimedijskih prvin zvoka, glasbe, renderiranih filmskih sekvenc in računalniške animacije. Likovnost iger, ki pomembno prispeva k igralnosti, je zanimiva tudi z umetnostnozgodovinskega stališča, kajti korenine vzorov segajo daleč v zgodovino evropske in drugih likovnih umetnosti. Razne umetnostne panoge, literatura, fotografija, film, televizija in nazadnje nagli napredek računalniške tehnike so vplivali in še danes vplivajo na razvoj likovnega jezika računalniških iger. Pri tem pa so vedno bolj očitni tudi povratni vplivi, ki potrjujejo, da so računalniške igre postale navdih in neizogibni del sodobnega likovnega sveta.

V tokratni številki preberite: V precepu: upodabljanje ali dokumentiranje zla?
Genocidne fotografije, Thierry de Duve
Ego trip, Goran Bertok
Tarik Samarah, Srebrenica
Uradna zgodovina iranske sodobne fotografije Naslednji dan sem šel spet tja – Boogie, NYC (Ne)vidni prostori, Bojan Selaj: Interierji III (Pokrajine)
Fotografija, ki je ni .....

V vodniku po spomenikih, se boste seznanili z naslednjimi Plečnikovimi spomeniki: Bogojina: Cerkev Gospodovega vnebohoda Celje: Ljudska posojilnica Grad: Cerkev Marijinega vnebovzetja Kamniška Bistrica: Lovska koča kralja Aleksandra Komenda: Cerkev sv. Petra Ljubljana: Cerkev sv. Cirila in Metoda Ljubljana: Cerkev sv. Jožefa na Poljanah Ljubljana: Čevljarski most Ljubljana: Križanke Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana: Palača Miklošičeva Ljubljana: Peglezen Ljubljana: Plečnikova promenada v Tivoliju Ljubljana: Stadion za Bežigradom Ljubljana: Tromostoje Ljubljana: Vrt vseh svetih Ponikve: Cerkev Marijinega obiskovanja Zgornje Stranje: Cerkev sv. Benedikta

Pojma, kot sta ''vrt'' in ''park'', večino ljudi navdajata s prijetnimi občutki in asociacijami. Običajno ju povezujemo z nečim lepim, prijetnim, celo romantičnim – od bibličnega ''rajskega vrta'' naprej. Vendar če bi kdo vprašal, kateri zgodovinski vrtovi in parki pri nas so vredni ogleda, bi bili verjetno kar malo v zadregi. Imamo znamenite in lepo vzdrževane gradove, cerkve in samostane – ampak vrtove?! Verjetno bi nam najprej prišel na misel Volčji Potok, ki ga mnogi obiskujejo zelo pogosto, verjetno bi se spomnili še na ljubljanski Tivoli ali na mariborski park.

Lepo je, ker so postali dnevi, posvečeni ustvarjanju in mednarodni slikarski akademiji Arboretum, že tradicionalni. Sledili bomo pobegom v domišljijski svet, v katerem vsak ustvarjalec vihti čopič ali riše zamisel z lopatico čisto po svojih zamislih.

V zborniku so zbrana dela skoraj šestdesetih razstavljalcev Bienala slovenske ilustracije 2008. Med njimi najdemo nekatera znana imena s področja ilustracije, nekaj imen s širšega področja likovnega ustvarjanja in nekatere mlajše obraze, ki prinašajo nove likovne rešitve, svežo avtorsko poetiko, inovativne slikarske tehnike ter uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. Ilustratorji v svoje delo vnašajo tudi veliko humorja in vitalnosti, kar danes vse bolj pogrešamo v sodobnih likovnih praksah

Lepo je, ker so postali dnevi, posvečeni ustvarjanju in mednarodni slikarski akademiji Arboretum, že tradicionalni. Sledili bomo pobegom v domišljijski svet, v katerem vsak ustvarjalec vihti čopič ali riše zamisel z lopatico čisto po svojih zamislih.

Zdi se, da smo v socialnem delu namenili veliko pozornosti metodam neposrednega dela z ljudmi, manj pa smo se posvetili zapisovanju, poročanju in dokumentiranju dela. Pa vendar naj bi zapisi v vseh fazah nastajanja in ravnanja z njimi odsevali doktrinarna načela socialnega dela. Še več, so socialno delo. Zapiski niso nikoli le mrtve besede na papirju, temveč so obenem že dejanja. Posegajo v resničnost in jo spreminjajo. Imajo realno moč kot dokazila, strokovna mnenja, uradna poročila itn., hkrati pa pomembno vplivajo na samodojemanje uporabnikov.

Ta zbirka kratkih zgodb, anekdot in liričnih drobcev, ki so jih napisali znani in manj znani književniki in humanisti, neguje občutljivost in na nevsiljiv način nagovarja mlade bralce k sočutju in sožitju.

Zbirka ima za cilj ozaveščanje odraslih in otrok o temah, ki se zdijo tako vsakdanje, da o njih ne razmišljamo veliko, a so za zadovoljstvo in osmišljenost bivanja zelo pomembne. Tokrat je tema knjige dom, oziroma tisto, kar dom je; kar bivališče spremeni v dom. O bistvu doma razmišlja dvanajst avtorjev, vsak na svoj način - tudi tako, da povedo, kaj dom ni. Dom je tisti brlog, kjer je ljubezen, ki nas greje kot sonce.