Knjiga prinaša prva prevoda dveh Evripidovih manj znanih tragedij, Prošnjice in Heraklovi otroci, ki pa sta zaradi tematike, ki jo obravnavata, danes prav gotovo bolj aktualni kot katera koli druga tragedija, ki se nam je ohranila iz antike. Prošnjice sodijo v tebanski ciklus in uprizarjajo, vzporedno z Antigono, sklepno dejanje tega mita, le da se v Antigoni pravica do pokopa obravnava na ravni posameznika, v Prošnjicah na ravni kolektiva – za vrnitev trupel in pokop prosijo matere padlih Polinejkovih soborcev. V Heraklovih otrocih spremljamo usodo junakovih otrok po njegovi apoteozi: pred gotovo smrtjo zbežijo od doma in, od povsod pregnani, končno dobijo azil v Atenah.

Knjižica je izšla ob 70. obletnici izhajanja Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, najstarejše in najobsežnejše knjižne zbirke v slovenščini, ki je tudi središče znanstvenega proučevanja in izdajanja slovenske literature. Izdajatelji in uredniki so v njej podrobneje prikazali historiat zbirke, njene konceptualne značilnosti in uredniška načela pa tudi programske zasnove in načrte. Na koncu je predstavljena uredniška zasnova nove podzbirke Zbranih del z naslovom Dela starejšega slovenskega slovstva.

Avditorni izklop ima še eno posledico: izklop od frontalnih zvokov omogoči percepcijo težje zaznavnih, konstantnih, samoumevnih zvokov, tistih, ki jih ne preizprašujem, a so vedno tu. Lovljenje ravnovesja med obema ekstremoma – iluzijo o prisotnosti in iluzijo o neprisotnosti – razširi percepcijski horizont; ne da bi šlo za eskapizem, omogoča kreiranje (drugačnega) prostora in dopušča sobivanje radikalno različnih realnosti. To je tudi utopija o ljubezenskem diskurzu, ki želi ubežati postajanju Medeja.

Preberite članek v časniku DELO.

Kocbekova esejistika se v desetletju 1941–1951 močno prevesi v programsko-politično pisanje, ki deloma še vztraja na nivoju družbenokritične esejistike, pogosto pa se že spušča na ravnino praktičnosporazumevalnih besedil (poročila, okrožnice, navodila, politični pamflet ipd.). Velika množina gradiva nam je narekovala delitev desete knjige na dve vsebinsko in časovno zaokroženi celoti.

Zbornik Vilenica, ki izhaja od leta 1986, predstavlja poleg dobitnika mednarodne literarne nagrade vilenica tudi dela avtorjev, ki jih žirija Vilenica izbere za goste festivala. Besedila so objavljena v izvirniku, v slovenskem in angleškem prevodu. Poleg avtorjev iz Srednje Evrope, ki se potegujejo za kristal vilenice, nagredo za najboljši literarni prispevek v zborniku, Vilenica gosti tudi avtorje od drugod, ki so predstavljeni v posebni rubriki. V zborniku objavljamo tudi zmagovalne pesmi natečaja mlada vilenica.

Monografija iz kaosa kozmos in prvi dve knjigi iz zbirke Poezija konteksta so posvečene pesnjenju v okviru slovenskega odporniškega gibanja in z njim povezane revolucije v drugi svetovni vojni 1941–1945. Drugi dve zajemata pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945 in pesnjenje Slovencev od italijanske zasedbe slovenskega ozemlja po rapalski pogodbi leta 1920 in slovenskih mobilizirancev v italijansko vojsko v drugi svetovni vojni 1941–1943. Tukajšnja peta knjiga obravnava pesnjenje v okviru različnih skupin, ki se niso strinjale z Osvobodilno fronto in so delovale mimo nje ali proti njej.

V skladu z uredniško zasnovo je pred nami prva in edina knjiga Kocbekovih esejev, kakor jo je avtor sam pripravil za Mohorjevo družbo ob svoji sedemdesetletnici. Dodajamo še manj obsežno, a vendarle samostojno knjižno V komentarju osvetljujemo rokopisne, tipkopisne in v periodiki objavljene različice esejev in na osnovi dnevniških zapiskov izrisujemo genezo knjige ter njeno recepcijo v kulturni javnosti.