Zbornik Vilenica, ki izhaja od leta 1986, predstavlja poleg dobitnika mednarodne literarne nagrade vilenica tudi dela avtorjev, ki jih žirija Vilenica izbere za goste festivala. Besedila so objavljena v izvirniku, v slovenskem in angleškem prevodu. Poleg avtorjev iz Srednje Evrope, ki se potegujejo za kristal vilenice, nagredo za najboljši literarni prispevek v zborniku, Vilenica gosti tudi avtorje od drugod, ki so predstavljeni v posebni rubriki. V zborniku objavljamo tudi zmagovalne pesmi natečaja mlada vilenica.

Tracing the life of a young woman from her teens to young adulthood, Ballerina, Ballerina is no ordinary coming-of-age story, and is told by no ordinary narrator.

Rezervno življenje je pretresljiva zgodba o usodi siamskih dvojčic z zraščenima glavama in pomenljivima imenoma, Zlata in Srebra, ter njunem boju za individualnost, zasebnost in ločeno življenje. Njuna osebna drama se odvija v obdobju med letoma 1984 in 2012 in je razpeta med Skopjem in Londonom, vključuje pa tudi dogajanja, ki niso le del osebnega, ampak tudi kolektivnega spomina in zgodovine. Zgodba, ki jo pripoveduje Zlata, se začne nekega junijskega popoldneva leta 1984 v predmestju Skopja, kjer se avgusta leta 2012 tudi konča. Glavni junakinji se s prijateljico igrata prerokovanje: s kom se bodo poročile, kje in kdaj, koliko otrok bodo imele, ali bo njihov mož reven, bogat ali milijarder. Na začetku se igrata Srebra in Zlata, na koncu pa Zlatini hčerki Marta in Marija. Krog je sklenjen – 28 let življenja, odraščanja, trpljenja, ljubezni in sovraštva. Razdružitev siamskih dvojčic sovpada z razdružitvijo bivših jugoslovanskih republik. Rezervno življenje je ljubezenski, zgodovinski in politični roman o času, v katerem živimo, in o ljudeh, s katerimi se lahko poistovetimo.

Roman V pobožen spomin je prvi del trilogije Labirint sveta, ki jo dopolnjujeta že prevedeni osrednji del Severni arhivi in roman In zdaj? Večnost.

Ko Joanna Carda z brestovo palico zariše v pesek črto, ki je ni mogoče izbrisati, Joaquim Sassa v morje zaluča kamen, ki noče pristati, ko začne Joseju Anaicu slediti jata škorcev in se nit nogavice, ki jo para Maria Guavaira, vleče v neskončnost, sledi neizbežno.

Roman Božji otročički sestavljajo fragmentarni dnevniški, z avtoričinim značilnim črnim humorjem prežeti zapisi hčere psihotične matere, ki ima za nameček še to smolo, da je Srbkinja v okolju poosvoboditvene Hrvaške. Vendar knjiga ni le pripoved o posttravmatski usodi neke ženske ne kronika družine, na katero usodno vpliva duševna bolezen enega od članov, saj bolezen posameznika v romanu prerase v metaforo bolezni širše družbe.

Kratke zgodbe v tej knjigi se nam razkrivajo kot potovanje skozi labirinte možganovine v nekakšnem počasnem posnetku. Občutku za naracijo in poetičnosti, ki nas vodi kot organska tvorba, se pridružuje še zgoščenost doživljanja in zapisovanja, kar skupaj tvori zdaj že povsem samosvoj stil Kreutzevega pisanja.

The aim of the articles collected in the series of Short Stories from Science, History and Philosophy is to present some key scientific events, ideas and personalities in the form of short tales that are easy and enjoyable to read. Scientific and philosophical concepts are explained in a way that anyone may understand. Each story may be read separately, but at the same time they all band together to form a wide-ranging introduction to the history of science and areas of contemporary scientific research, as well as some of the recurring problems science has encountered in history and the philosophical dilemmas it raises today.