Silvo je godrnjav in len močerad, ki velja za najbolj jezno bitje v gozdu. In ko se nekega dne v sicer mirni gozd vrne prevzetni lisjak Lisec, kateremu gre prav vsako bitje, ki mu prekriža pot, na živce, je prav jezni Silvo tisti, na katerega se obrne vrabec Mare, da bi se postavil Liscu po robu ...

Še do nedavnega je v Sloveniji bober veljal za izumrlo vrsto, potem pa se je konec 90-ih let prejšnjega stoletja pojavil v porečju Krke. Bobri so izjemno pomembni graditelji, tudi prvi graditelji rečnih jezov, obenem pa so pomembni za obstoj drugih živalskih in rastlinskih vrst, saj s svojo dejavnostjo ustvarjajo in vzdržujejo mokrišča. Skozi rečno popotovanje (prav po reki Krki) zgodbica poveže prikupnega bobra Kastija – Kasti je izpeljanka iz bobrovega latinskega imena Castor fiber -, ki se veliko seli in upa, da bo naletel še na kakšnega bobra, ter živahno žabico Silvo – njeno latinsko ime je Silva Litholates Sylvaticas -, med drugim pa prikaže pomen varovanja rek in pitne vode nasploh.

Zgodbica o sokolu Falku – njegovo ime izhaja iz strokovne besede Falco peregrinus - prikazuje dve okoljski resnici, pri čemer je izpostavljena tista, ki je povezana s človekovimi potrebami po energiji in pomembnostjo učinkovite rabe enrgije in vode. V zgodbici, ki je umeščena v domači alpski svet, energija povzroči skrb učiteljici Majdi, da bo morala zaradi njenih visokih stroškov šola, ki jo vodi, zapreti svoja vrata, zato se učiteljica zazre v življenje sokola in poveže pomembost lege in kraja njegovega bivališča z lego in okoljem naših bivališč, objektov kot gre npr. v zgodbici za potraten šolski objekt. Druga okoljska resnica v zgodbici o sokolu pa je, da je tudi ta ptica na seznamu ogroženih vrst.

"Kratke zgodbice o skoraj vsem so vznemirljiva in prijazna knjiga, namenjena mladim zvedavcem. Mladim ljudem, ki so se jih dotaknile skrivnosti sveta in bi si jih radi razjasnili. V tem smislu so sirenski klici znanosti, ki nas vodijo na oder sveta."
Milan Dekleva

Na praznični dan, 25. junija 2012, je izšla četrta ekoknjiga v zbirki Sad Earth Collection z naslovom Jens in Julija ali alpska zgodba. Otroška in mladinska knjiga, ki je izšla v slovenskem in angleškem jeziku in je seveda izdana na recikliranem papirju, nosi pronicljivo zgodbo o gamsih, z dogajanjem umeščenim v dragoceni alpski svet pa prinaša prodorno okoljsko-podnebno sporočilo.

Roman 100 zmajev opisuje desetdnevno taborjenje nekega taborniškega odreda pri slapu Kravice na hercegovski reki Trebižat. Avtor sicer ves čas ostaja skrit za tremi glavnimi junaki, skozi misli katerih spremljamo dogodke, a ne skriva sumljive nostalgije za socialistično Jutopijo iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v kateri je bilo odraščanje brezplačno.

Gogija tokrat vrže iz postelje nočna mora, v kateri ga je zopet preganjala ogromna melona. Ko odpre hladilnik, se pred njim pojavi še ena, popolnoma gnila melonica, ki pa mu jo je pred nekaj dnevi prinesel prijatelj Pepi. Pepi mu je takrat zaskrbljeno povedal, da je sraka Marta hudo zbolela, a ga Gogi ni kaj dosti poslušal, ker mu je bil pomemben le njegov ribolov tistega dne.

Nekega jutra Gogija vrže iz postelje prepevanje njegovih prijateljev, ki so mu prišli voščit za rojstni dan. A Gogi je na svoj praznik pozabil in ker mu je nerodno, da prijateljem nima kaj ponuditi - v hladilniku najde le čisto rjav bananin sok in košček plesnivega sira -, jih malce neprijazno spodi.

Drage mlade flavtistke in mladi flavtisti!
Pred vami je zbirka desetih kratkih skladbic za flavto in klavir, ki odražajo otroška razpoloženja in se navezujejo ena na drugo. Naša ilustratorka Miš je k mojim naslovom domislila prikupno flavto po imenu Marjetica, ki ima glavno vlogo v zgodbi "Flavta se igra".

Matej de Cecco (risar) in Boštjan Gorenc - Pižama (scenarist) sta pred štirimi leti za revijo Pil ustvarila strip, v katerem sta glavna lika mladostnika Pilko in Čopka. Nepogrešljiv je tudi njun pes Šnofi, prikupen, zabaven in bister psiček, ki obožuje kosti in psičko Kodrlajsasto Pepco. Radovednost in detektivska žilica ga marsikdaj pripeljeta v nevarnost, vendar se z bistroumnostjo in pomočjo prijateljev vedno reši. Tudi v tej zgodbi je za zaplet poskrbel Šnofijev padec v črno luknjo, pristanek v Narobniji in njegova preobrazba v Čongulina. V iskanju čudežne zeli, s katero bi se Šnjofi spremenil v prvotno stanje, trojka v napeti pustolovščini spoznava Narobnijo in njene prebivalce.