Izhodišče tega dela je bil primer, ki je pravi teoriji sicer lasten, a razmeroma redko uporabljan, v slovenski humanistični literaturi pa že kar nenavaden, namreč kritika specifične prakse, psihoterapije, ki je ne samo del avtorjevega teoretskega formiranja, ampak tudi prepoznavni del vsakdanjega življenja, kar Lešnik dokaže na podlagi funkcioniranja mnogih družbenih in družabnih naprav in brez potrebe po kavču.

Škiljan lingvistiko javne komunikacije koncipira kot disciplino, ki preučuje medsebojno tesno povezana predmeta: kontekst javne komunikacije in jezik, ki se v njem uporablja.

Avtor obravnava Kužno podobo iz cerkve Svetega Primoža in Felicijana nad Kamnikom, fresko iz leta 1504, ki je daleč najboljši primer umetnosti tistega časa pri nas.

Gre za zbir predavanj, ki so potekala na Filozofski fakulteti v okviru Oddelka za sociologijo kulture, kjer je Iztok Saksida v letu 1997/98 predaval Socialno antropologijo II. Omenjenim predavanjem so dodali še dva prispevka: spis "O vrstah in o rojstvu vrst - pogled z roba", ki je nastalo leta 1995, in šolskimi skripti "Socialna antropologija", kjer je Sax izrazil nezadovoljstvo nad sedanjim stanjem in poljem razmišljanja socialne antropologije.

Neuresničena zgodovina ni zmerom spekulativna ali virtualna; ko je pred nami, je možnost; šele ko jo uzremo v vzvratnem ogledalu, postane nemožnost.

Gre za eno prvih temeljitih študij fenomena televizijskega medija in gledanja TV, ki ga je podpisal priznani strokovnjak za medijske študije. Tako za delo kot za avtorja lahko rečemo, da sta izkrčila pot vsakdanjosti, denimo TV dnevnika, v okvir stroge znanstvene refleksije in jo od siceršnje novinarske in komunikološke rabe prestavila pod zakone in zahteve trdnih konceptov sociologije, ki se otepa tako prevlade funkcionalizma kot vseh redukcionizmov.

»Gnus sooča avtorja s posebnimi problemi, kakršnih sorodne teme, denimo spolnost, ne porajajo. ... Gnus je še vedno treba opravičevati kot resno in dopustno temo. Spodbuja razprave o prepovedanih temah, ki ogrožajo priljubljene pretveze in pobožne predstave o spolnosti, primernosti in o človekovem dostojanstvu nasploh. ... Gnus je v mnogih svojih oblikah več kot zgolj odbijajoč in vsebina gnusnega je kompleksna ter včasih paradoksna.

Fotografije.

"Ali obstaja alternativna fotografska praksa? Na vprašanje ne smemo naivno odgovoriti. Danes ni možna alternativna profesionalna praksa (če mislimo na profesijo fotografa). Sistem lahko najde prostor za vsakega fotografa. Lahko pa začnemo uporabljati fotografije v skladu s prakso, namenjeno alternativni prihodnosti. Ta prihodnost je upanje, ki ga zdaj potrebujemo, če naj ohranimo boj, odpor proti kapitalističnim družbam in kulturi... Alternativna fotografija mora imeti za nalogo, da vključi fotografijo v družbeni in politični spomin, ne pa da jo uporablja kot nadomestek, ki spodbuja ugašanje vsakega takega spomina" (odlomek iz pričujočega dela).