Od druge svetovne vojne naprej je ameriška svetovna hegemonija temeljila na kombinaciji gospodarske učinkovitosti, politične prevlade, ki so jo priznavale ameriške zaveznice v Evropi in Aziji, ter na vojaški superiornosti. Danes se ameriška gospodarska učinkovitost sooča z endogenimi težavami finančne likvidnosti, predvsem pa z močno konkurenco zahodnoevropskih zaveznic, Japonske in "azijskih tigrov". Zato tudi ameriška politična prevlada ni več tako zelo samoumevna niti pri njenih tesnih zaveznicah. Kar danes ostaja, je nesporna ameriška vojaška premoč. Toda, če Združene države tako zelo vojaško in obveščevalno prevladujejo, kako se je lahko sploh zgodil 11. september? Ta je zgolj "metafora" za dogajanja, ki so se začela desetletja poprej, pravi Wallerstein, in bodo trajala še nekaj naslednjih; to obdobje pa lahko označimo kot čas zatona ameriške moči.

Delo je oster spopad s pragmatistično znanstveno ideologijo, ki prevladuje v Ameriki in ki ji obstoječa kapitalistična družbena ureditev velja za "normalo", tako da z njo kot "modelom" interpretira druge kulture in kulturni razvoj.

Filolog, folklorist, zgodovinar kulture, antropolog J. M. Meletinski sodi skupaj z Mihailom Bahtinom in Vladimirjem Proppom med najbolj znane predstavnike ruske lingvistične šole. Ukvarjal se je s številnimi področji, predvsem pa s poetiko ljudske pravljice, epiko, primerjalno zgodovino folklore in mitologijo.

Bourdieu je zdaj malone že klasik sodobne sociologije. K pomembnosti njegovega dela je bržkone pripomoglo tudi to, da je bil eden redkih sodobnih sociologov, ki so sistematično ohranjali dialog s klasično sociološko tradicijo.

Filozof in sociolog Zygmunt Bauman je postal ob koncu 90-ih let 20. stoletja eden najbolj branih in upoštevanih družboslovcev s kopico objavljenih knjig o najbolj aktualnih družbenih temah. V Tekoči moderni postavi nov koncept tega pojma. Knjiga je razdeljena na pet poglavij (o emancipaciji, individualnosti, času in prostoru, delu, skupnostih).

Knjiga je skupinsko delo pod vodstvom slovitega sociologa, avtorja teorije o svetovnih ekonomskih sistemih in predsednika Svetovnega združenja sociologov. Je odličen povzetek zgodovinskega razvoja družboslovja in njegove sedanje problematike, pregled, ki ga lahko s pridom uporabljajo strokovnjaki, študenti in študentke, pa tudi širša kulturna javnost.

Predlagani izbor prinaša dva najnovejša spisa uglednega in vplivnega ameriškega sociologa in zgodovinarja Immanuela Wallersteina. V Utopistikah se Wallerstein spopada z osrednjim vprašanjem našega zgodovinskega in intelektualnega položaja: ali moramo ob koncu 20. stoletja dokončno opustiti utopično misel.

Avtor je na novo pregledal pojav socialističnega realizma in ga umestil v razvojno linijo, bistveno za vzhodno, zlasti rusko umetnost: od avantgard prek socialističnega realizma do t. i. posttotalitarne umetnosti.

Sociologija 20. stoletja se posveča predvsem stanjem, pri tem pa v glavnem zanemarja dolgoročne transformacije družbenih in osebnostnih struktur.