O tej najbolj totalitaristični, najbolj zaprti, najbolj mračnjaški državi in največji teptalki človekovih pravic na svetu, kot jo imenuje politolog Bogomil Ferfila, smo že veliko brali in slišali, vendar o življenju njenih prebivalcev nimamo prave – kaj prave, nikakršne predstave. Medijska poročila o Severni Koreji govorijo o zatiralskem političnem režimu, ki počne nore, krute, nepredstavljive reči, a kaj vse to pomeni za posameznika, ne vemo, to je za nas drug svet, v katerega se ne znamo in niti ne poskušamo vživeti. Tako kot večina Severnih Korejcev za svojimi nepredušno zaprtimi mejami, brez možnosti kakršnegakoli stika z zunanjim svetom, sploh nima predstave, kako drugačno je lahko življenje …

Alain de Benoist velja za glavnega predstavnika t. im. »nove desnice« (Nouvelle droite), ki je bila, kot pravi sam v uvodu v Manifest, rojena 1968. leta in »ni politično gibanje, temveč šola mišljenja«. »Nova desnica« je pojem, ki je neločljivo povezan z GRECE (Groupement de recherche et d'études pour la civilisation européenne), »Združenjem za raziskave in študije evropske civilizacije«, in vsi poglavitni pripadniki te struje so obenem tudi člani GRECE.

Monografija predstavlja, kako je prišlo  do razvoja prednostnega vrstnega reda pri obravnavanih subjektih, kot ga poznamo danes, kakšne so posamezne značilnosti in kako jih lahko interpretiramo na simbolni ravni. Avtorja prav tako jasno in koherentno utemeljita teoretski okvir simbolne vloge prednostnega vrstnega reda in ga primerno umestita v znanost o mednarodnih odnosih. Avtorja sta se lotila zahtevnega področja, ki je v nekem trenutku postalo znanstveno zanemarjeno in nerazjasnjeno. Področje sta primerno zamejila in ga analizirala na primerni ravni....iz recenzije.

Sputnik, prvi poleti kozmonavtov in astronavtov ter pristanek človeka na Luni sodijo med slikovitejše utrinke zgodovine 20. stoletja. Pogosto jih opisujejo kot pomenljiv dogodek, ki je zaznamoval človekovo dojemanje sveta in sebe v svetu.

Knjiga kritično obravnava meje in mejne režime, ki postajajo vse bolj restriktivni, selektivni in militarizirani. Avtor obravnava meje kot manifestacije strukturnega nasilja v družbi, usmerjenega proti najrevnejšim in najranljivejšim delom svetovnega prebivalstva – kot sredstvo za kriminalizacijo revnih in ohranjanje družbenih neenakosti v svetu. Knjiga je izjemno aktualna in je analitsko poglobljena. Izzivalno branje za vse, ki bi radi bolje razumeli vzroke sedanje migracijske krize in ki jih ne prepriča sklicevanje na teroristične grožnje, s katerim upravičujejo gradnjo novih zidov in rezilnih ograj na mejah.

»Sovražim to knjigo. Iz vsega srca.« To so prve besede v knjigi Tehnika državnega udara Curzia Malarparteja (1898–1957), enega najbolj kontroverznih italijanskih mislecev in avtorjev 20. stoletja. Označujejo ga kot samosvojega in poliedričnega, kar naj bi pomenilo, da je tako drobljiv, krhek kot konsistenten.

Evropska unija je postala kljub problemom, ki jo spremljajo v zadnjih letih, pomembna duhovna, kulturna, politična in gospodarskoć-socialna vez Evrope. Utemeljuje se na izkušnji dvatisočletnih izročil, ki so tkala in oblikovala skupni evropski prostor. Sestavnio del teh izročil so tudi negativne usedline gospodarsko-socialnih napetosti, ki so povzročale vojaške spopade, razdejanja ter sovraštva med narodi in posamezniki.