»Danes je še kako pomembno, da mislimo z lastno glavo in ne nasedemo vsaki trditvi, na katero naletimo. Po eni strani nas bombardirajo z informacijami, tudi lažnivimi, po drugi pa se ni bilo nikoli lažje podučiti, kaj je res in kaj ne.

Avtor kritično obravnava nedoslednosti v slovenski zunanji politiki, tudi v odnosih z ZDA, kar zlasti mali državi otežuje uveljavljanje v mednarodni skupnosti. Pri analizi slovensko-ameriških odnosov nam avtor prvič predstavi doslej še neznane ameriške vladne dokumente (zlasti iz obdobja jugoslovanske krize oziroma osamosvajanja Slovenije), za ponazoritev slovensko-ameriške dinamike pa ob pomanjkanju strokovnih analiz uporabi kopico medijskega gradiva in tudi diplomatske depeše, ki jih je razkrila organizacija Wikileaks. Pričujoče delo tako ponuja poglobljeni vpogled v prvih 25 let odnosov med Ljubljano in Washingtonom, opozarja na zamujene priložnosti in tudi na podlagi teoretičnih dognanj opredeli izhodišča za nadaljnje učinkovitejše slovensko-ameriško sodelovanje. Vsekakor gre za zanimivo branje za vsakogar, ki ga zanima razvoj slovenske zunanje politike in odnosi Slovenije s še vedno najmočnejšo silo na svetu.

V knjigi so predstavljena izhodišča možnega novega razvojnega modela Slovenije, ki temelji na splošno sprejetih vrednotah 21. stoletja, vendar na bolj uravnoteženih razmerjih med delom in kapitalom, upošteva pa velike premike, ki jih v organizaciji človeške družbe terja skokovit tehnološki razvoj. Tisočletne dogme, tj. da je lastnina, ko se pretvori v gospodarsko funkcijo in postane kapital, edini legitimni temelj upravljanja in prilaščanja, je treba premagati.

Razmah gibanja svobodnih radijskih postaj v Evropi v sedemdesetih letih in njegove izkušnje so v letih, ki so sledila, spodbudile raznovrstna premišljanja in preizkušanja načinov uporabe medijev in novih tehnologij, ki so se pojavljale. Izkušnja Radia Alice in svobodnih radijskih postaj v Italiji v drugi polovici sedemdesetih let je seveda postala mogoča, ko je radio kot komunikacijsko sredstvo postal cenovno in tehnično dostopen novemu družbenemu subjektu - študentskemu gibanju in družbenim gibanjem, ki so jih večinoma tvorili mladi, vendar pa je obdobje ključno zaznamovala predvsem temeljna sprememba odnosa družbenih in političnih gibanj do medijskega delovanja.

Znanstvena monografija je pomemben prispevek za razumevanje procesov staranja in same starosti v luči naraščanja starejšega in starega prebivalstva v Republiki Sloveniji. Rdeča nit je spoznanje, da je za uspešno aktivno staranje v slovenski družbi premalo le ustrezno "delovanje" doma za starejše, ampak tudi odzivanje na dogajanje v njej vseh tistih, ki so z njo (in seveda starejši sami) kakorkoli povezani: starejši, zaposleni v domu, družina in svojci, širše socialno okolje.

Osnovni namen knjigem je analiza širokega in dokaj razvejanega področja, za katero se je v slovenskem jeziku uveljavil izraz "etika živali", ki posnema angleško poimenovanje "animal ethics". Kot lahko opazimo, je ta besedna zveza dvoumna, na kar bomo še posebej opozorili v prvem pglavju. Po eni strani lahko namreč "etiko živali" razumemo kot "človekovo moralno odgovornost do živali", po drugi pa kot "etiko, ki jo imajo živali". Razlika med tema pojmovanjema je velikanska. Po prvem pojmovanju gre namreč samo za razširitev človekove moralne odgovornosti na živali, kar je danes že dokaj dobro sprejeto stališče; mi ga bomo imenovali "šibka različica" etike živali.

Svetlana Alpers, rojena leta 1936, je ameriška umetnostna zgodovinarka in profesorica, doktorirala je na univerzi Harvard leta 1936 (ki ji je leta 2015 podelila tudi častni doktorat), med leti 1962 in 1994 pa je poučevala na univerzi Berkeley. Posveča se predvsem raziskovanju nizozemskega slikarstva 17. stoletja, tudi v svojem prelomnem delu Umetnost opisovanja (The Art of Describing), ki je v izvirniku prvič izšlo leta 1983 in korenito vplivalo na poglede na zlato dobo nizozemskega slikarstva.

Britanski socialni in kulturni antropolog Daniel Miller je že četrt stoletja najvidnejši specialist za posodobljeno razumevanje materialne kulture v svetu. V nedavno izdanih knjigah Stuff ter Consumption and its Consequences povzema in v aktualni samokritični obliki na odprt, transdisciplinaren način predstavlja svoje glavne teoretske preboje in iz njih izhajajoča nova vprašanja. Novo pojmovanje materialne kulture zadeva sociologijo, ekonomiko in prav tako humanistiko, v slovenščini pa ni znano, kljub piščevemu gostovanju na MESS v Piranu. Cilj projekta, da v dveh letih zaporedoma izdamo obe njegovi omenjeni knjigi, je vzpostavitev discipline in njene terminologije v slovenski humanistiki in družboslovju.