Čemu v osemdesetih letih 20. stoletja napisati. Osvojitev Amerike in čemu knjigo Tzvetana Todorova trideset let kasneje poslove­niti kot humanistično klasiko? Ali ni bilo o podvigih Kolumba, Cortésa, Pizarrov in drugih konkvistadorjev napisanih že dovolj zgodovinskih knjig, da je o tem znano že vse, kar je potrebno? Ena prvih reči, ki jih izvemo o namenih Todorova s to knjigo od njega samega, je, da jo je napisal kot moralist in ne kot zgodo­vinar.

Množična emigracija ženske delovne sile z Goriške, ki so se kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu, se je začela v drugi polovici 19. stoletja, ko se je ob gradnji Sueškega prekopa in po njegovem odprtju leta 1869 povečalo število evropskih podjetnikov v Egiptu, naseljenih predvsem v Aleksandriji in Kairu. Kmečka in meščanska dekleta so se pri bogatih evropskih družinah zaposlovale kot kuharice, sobarice, varuške, dojilje, guvernante, šivilje ...

Oblikovalsko vodeni pristopi k artikuliranju politik pomenijo dinamičen in integriran odnos med politiko in prakso kot premiso v procesih načrtovanja in razvoja. Za razliko od razumevanja artikulirana javne politike kot racionalnega razvoja stabilnih modelov je oblikovanje nagnjeno k bolj ponavljajočemu se ustvarjanju in organiziranju, kar zapira vrzel med razvojem modela in njegovo implementacijo. Načrt resnično zaživi ob testiranju in ponavljanju, ne pa s formuliranjem, ki je oddaljeno od praktične uporabe....

Ko se posameznik pojavi v navzočnosti drugih, ti o njem običajno skušajo pridobiti kakšno informacijo ali pa uporabiti tisto, kar o njem že vedo. Zanima jih njegov splošni družbenoekonomski status, njegovo dojemanje sebe in odnos do njih, njegove sposobnosti, zanesljivost in tako naprej....

Knjiga prikazuje in analizira teoretične novosti v sodobni upravni znanosti, obravnava nove, pa tudi tradicionalne vsebine, ki so doživele pomembne spremembe v sedanjih zapletenih družbenih, gospodarskih in političnih razmerah vse to vpliva na diferenciacijo javne uprave in modernizacijo upravljalskih metod.

Kapitalizem, kakršnega poznamo, je že dolgo v krizi. V zadnjem času se množijo izjave in trditve filozofov, učenjakov, publicistov o tem, da so kapitalizmu šteti dnevi, da propada, tone, se utaplja v samem sebi. Glede na vsakdanje izkušnje z življenjem v razmerah svetovne finančne in gospodarske krize, ki kar noče oditi in na katero smo se kakor že navadili, se ponuja vtis, da je govorjenje o kolapsu kapitalističnega družbenega reda čedalje bolj smiselno.

Jože Trontelj se je etiki in vrednotam posvetil ne le kot strokovnjak za etiko, medicinsko etiko in bioetiko, temveč tudi in predvsem kot človek, ki se je najgloblje zavedal usodnega pomena etike in vrednost za obstoj človeške civilizacije in za obstoj človeštva. S tem pa je njegovo etično delo pridobilo razsežnosti, ki presegajo okvir in format tudi vrhunskih strokovnjakov za vprašanja etike, morale in vrednot. To so spoznali njegovi somišljeniki pri nas in v svetu, med drugim tudi osebnosti, ki so v sodobnem svetu najodgovornejši nosilci etične zavesti. ne more nas presenetiti, da si je Jože Trontelj prav med njimi pridobil izjemen ugled in spoštovanje kot velik mislec in humanist našega časa.

Knjiga dr. Andraža Terška je dragocen in izviren prispevek k ustvnopravni znanosti in slovenskemu knstitucionalizmu. Še posebej prapričljiva je v tistem delu, ki opredeljuje teoretično utemeljitev načelnega pomena ustavnosodnega pravotvorja na eni strani in zaostajanje praktičnih dosežkov konkretnega ustavnosodnega odločanja na drugi strani, Kot takšna si zasluži častno mesto v knjižnici slehernega ustavnega pravnika.
Iz recenzije prof. dr. Cirila Ribičiča

Sodobno raziskovanje čustev nas vedno bolj prepričuje, da igrajo čustva ključno vlogo v posameznikovem razvoju, značilno obarvajo naše medsebojne odnose, pomembno prispevajo k učni in delovni uspešnosti, posameznikovi splošni dobrobiti ter dobrobiti človeške družbe. V sebi skrivajo ogromno moč: tako pozitivno kakor tudi negativno. Ali so nam čustva v pomoč ali oviro, je v veliki meri odvisno od tega, kako dobro znamo s čustvi živeti, kako učinkovito znamo ujeti njihovo moč ter jo usmeriti v smeri doseganja smiselnih ciljev.

Knjiga pokaže, da povezava med migracijami in kriminaliteto temeljito presega ozke stereotipne predstave in predsodke o »kriminalnih prišlekih«. V knjigi je najprej predstavljena teoretična konceptualizacija opisane povezave, ki jo nato preverjamo z analizo razmer v Sloveniji. Strukturno nasilje oziroma strukturna kriminaliteta, ki deluje v ozadju direktnega nasilja vpliva na globalne razmere in je povod za emigracijo ter tudi element viktimizacije priseljencev in njihovih potomcev po emigraciji in nastanitvi v imigracijskih družbah. Direktno nasilje oziroma direktna kriminaliteta se kaže v štirih oblikah: kriminaliteta, ki deluje kot dejavnik potiska in vzrok za mednarodne migracije; kriminaliteta, ki je povezana z izkoriščanjem migrantov; kriminaliteta priseljencev in njihovih potomcev; kriminaliteta, ki temelji na nestrpnosti, ksenofobiji in rasizmu, ki lahko poteka v odnosu imigrantske države do priseljencev (institucionalizirani rasizem), imigrantske družbe do priseljencev (nestrpnost, predsodki, ksenofobija, (neo)rasizem), kot tudi priseljencev do imigrantske družbe, države in drugih skupin priseljencev (medkulturni konflikti).