Donatien - Alphonse - François, markiz de Sade (1740-1814) še danes velja za enega najbolj kontraverznih pisateljev evropske književne zapuščine. Njegova dela, ki so se kljub nenehnim prepovedim vztrajno širila med ljudmi, dokazujejo, da se svobodomiseln duh kot voda izmuzne vsakršnim omejitvam in da vedno poišče kakšno razpoko. Danes na Sadove izgrede sicer gledamo s kančkom prizanesljivosti, toda v svojem času jih je moral drago plačati z odvzeto svobodo in leti, prebitimi v različnih ječah in norišnici Charenton. Po teh krajih je skupaj preživel več kot 30 let.

Zavist in sovraštvo lahko vodita do maščevanja. Vendar se sovraštvo lahko spremeni v ljubezen.

Prijateljici Ana in Alenka letujeta na nekem grškem otoku, kjer se kljub velikim pričakovanjem strašno dolgočasita.

Lezbijke so si selektivno prilaščale določene vidike heteroseksualnih filmskih zgodb ali zvezdniških podob, hkrati pa so jim filmi ponujali nekaj posebnega. Ker dominantna kultura kultura pomuja lezbijkam tako malo podob, s katerimi bi se lahko identificirale, so tiste redke podobe dobile pretiran pomen in vselej našle posebno mesto znotraj lezbične subkulture.

Najstnica Anka izhaja iz situirane družine. Na taborjenju ob morju zanosi s svojim fantom Petrom, ki Anko kmalu po porodu zapusti. Anka se preda mamilom, ki se jih ne more rešiti. Starši jo pošljejo na zdravljenje v Švico.

Kdo je, če se bo rešila iz krempljev omame?

Vanda je študentka zadnjega letnika ekonomske fakultete. Na vlaku sreča Rudija in se z njim skrivoma srečuje. Vandina ljubezen ima vse razsežnosti globoke pripadnosti Rudiju. Ko Vanda izve, da Rudi pripada drugi, se ji zmrači um. Znajde se v bolnišnici v dobrih rokah doktorje Zakonška.

Po dnevih trpkega življenja v psihiatrični bolnišnici, se Vandi zdravje počasi povrne.

Kako se bo končala njuna ljubezenska zgodba?

V 21. stoletju bi moralo slabi obveščenosti in zbeganosti naposled odklenkati. V preteklosti so ljudi vodila trdna pravila. Dokler so se ravnali po njih in se poročili, še preden so imeli spolne odnose, niso mogli prehudo zabloditi, četudi človeške spolnosti niso posebej dobro razumeli.

Michel Foucault se je rodil leta 1926 v Poitiersu. Študiral je filozofijo in psihologijo ter postal eden najvidnejših mislecev druge polovice 20. stoletja. S pomočjo zgodovine se je posvečal predvsem vprašanjem moči, oblasti, nadzorovanja, kaznovanja, norosti in seksualnosti.

Ovidij je svoj erotodidaktični priročnik Umetnost ljubezni (Ars amatoria) spesnil po zgledu govorniških priročnikov in poučnih aleksandrinskih pesnitev o kmetovanju, lovu, čebelarstvu ... Zbirko nasvetov, kako osvojiti žensko in kako ohraniti njeno ljubezen, je najprej spesnil v dveh knjigah, namenjenih moškim, ki jima je pozneje, da bi zapolnil perečo vrzel, dodal še tretjo, z nasveti, namenjenimi ženskam.
Ovidij ne daje le napotkov, kako osvojiti osebo, po kateri človek hrepeni, ampak bralca pouči tudi o tem, kako ljubezen ohraniti. Pesnitev sicer ne opeva globokega, občutenega ljubezenskega koprnenja; čustva so zgolj površinska, a kultivirana. Povsem banalne praktične nasvete, od skrbi za telesno nego do spretnega osvajanja in prikrivanja čustev, pesnik podkrepi s pisano paleto mitoloških motivov in reminiscenc, ki pa jih ne niza zgolj kot dokaze svoje učenosti ali pesniške modne dodatke, ampak z njimi, kot kak izurjen odvetnik s precedenčnimi primeri, spretno argumentira svoje trditve in jih postavlja kot zgled ali svarilo, če kdo ne bi upošteval njegovih naukov.
Umetnost ljubezni pa ni le neizčrpen vir antičnih mitoloških motivov, zgodovinskih utrinkov in dragocenih antropoloških podatkov. Ovidij je bil tudi pronicljiv poznavalec človeških značajev, pa četudi na lahkotno ironični ravni. Človeškega načina razmišljanja o ljubezni ne poenostavlja zgolj na »moški« in »ženski« vzorec, ampak ga diferencira tako po različnih karakternih lastnostih kakor po posameznih generacijskih obdobjih.

Knjiga je dosledno pisana skozi oči moškega, zato se ne ukvarja z vzajemnostjo. Je enostranska. Ne ukvarja se s podobnostjo mehanizmov in dogodkov med spoloma, ker pisec verjame, da jih ni. Na tej neenakosti namreč temelji njegovo razmišljanje o ekonomiji seksa. Na načelu nekakšne neenakosti med sposobnimi in manj sposobnimi, med revnimi in bogatimi, sloni tudi splošna ekonomija, zato je pisec poskušal prenesti ta vzorec tudi v igro med moškim in žensko ter poskušal poiskati njene pozitivne ekonomske učinke.