Rihard Jakopič (1869–1943) je gigantska figura slovenskega zgodnjega modernizma. Svoj mitični status je vzpostavil z družbenopolitičnim delovanjem, ki je vodilo do izgradnje prvega javnega razstavnega prostora na Slovenskem leta 1909, do rednega razstavnega programa v njem, do neformalne organizacije slovenskih umetnikov v Klubu Sava po tem, ko je društvo klavrno propadlo, do vzpostavljanja mednarodnih povezav, obvladoval je tedaj v plenicah jokajoči umetnostni trg itd.

Knjiga prinaša razmišljanja o teorijah in pristopih, ki jih je Igor Zabel razvijal v svojih besedilih, kuratorskih praksah in pobudah za evropske izmenjave po padcu Berlinskega zida. Kot višji kustos Moderne galerije v Ljubljani je veliko razglabljal in se močno angažiral pri vzpostavljanju vezi med "vzhodno" in "zahodno" evropsko umetnostjo, ob tem pa ohranil kritično stališče do potekajočih preobrazb. Čeprav je opažal navidez nepremostljive razlike, pa knjiga jasno pokaže, da so nenehni dialogi igrali temeljno vlogo v njegovi teoretski in tudi kuratorski praksi.

When Attitudes Become je zbirka člankov in intervjujev umetnostne zgodovinarke in teoretičarke Beti Žerovc o pojavu kuratorstva v sodobni umetnosti. Avtorica analizira kuratorstvo v širšem družbenem, političnem in ekonomskem kontekstu, kot tudi v razmerju do globokih sprememb, do katerih je na likovnem področju prišlo v zadnjem stoletju. Žerovc obravnava kuratorja kot figuro, ki vznikne, se razvija in sodeluje v procesu institucionalizacije sodobne umetnosti ter izpostavlja, da prav z njim institucionalna umetnost, tj. umetnost, ki je ustvarjena za prostore in potrebe umetnostne institucije, doseže svoj vrhunec.

Knjiga prinaša prvi obsežen izbor besedil Igorja Zabela v angleškem jeziku in pomembno prispeva k širjenju védenja o njegovem teoretskem, umetnostnozgodovinskem, kuratorskem in kulturnem delu. Izbrana besedila pokrivajo moderno in sodobno umetnost od socialističnega realizma in konceptualne umetnosti, do postmodernizma in še posebej kontekstualne umetnosti v Sloveniji in Vzhodni Evropi.

Knjiga, ki je prvič izšla leta 1969, velja zdaj za absolutno klasiko, avtorju je prinesla svetovno prepoznavnost (da ne rečemo slavo) in odprla novo polje socialne zgodovine: zgodovino (socialnega) razbojništva in piratstva. Razbojniki niso samo zločinci, temveč dosti več, pravi Hobsbawm: dobili so status pustolovcev, maščevalcev in predvsem zagovornikov socialne pravičnosti. Zgodovinske like, kot so Robin Hood, Rob Roy in Jesse James pozna ves svet, o njih so pisali romane in snemali filme. Bralce pa bodo nedvomno zanimali tudi balkanski hajduki, indijski dakoiti in brazilski cangaçeiros, sicer bolj znani na področjih, kjer "operirajo".

V knjigi, ki je pred vami, poskuša avtor v potovanju skozi posamezna poglavja in v interakciji vsega zapisanega razložiti, kako jezik osebnega izrekanja v slikarstvu, odprtem v prostor in čas lahko obstaja kot relevanten prispevek edinole znotraj precizno dočutenega in doumljenega besedišča, recimo temu kar oblike svojega udejanjenja....

Po razstavi z istim naslovom je izšla obsežna publikacija, ki predstavlja delo umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK) tekom osemdesetih let prejšnjega stoletja. Začne se z zgodnjim delom skupine Laibach in ustanovitvijo NSK-ja, ki je prevzel simbole, kode in motive od nasprotujočih si ideologij in umetniških tradicij. Knjiga predstavlja t. i. primarne dokumente, artefakte iz tistega časa in raziskovalna besedila , ki podajajo njihov kontekst; s tem nam omogoča povsem nov vpogled v širjenje in recepcijo NSK-ja v desetletju, zaznamovanem s socialnimi nemiri, ki so vodili do konca Jugoslavije in socializma. Uredniki so k sodelovanju povabili več piscev, ki v svojih besedilih kontekstualizirajo primarne dokumente in tudi (ponatisnjena) besedila zgodnjih kritikov in komentatorjev, ter s tem razširili in poglobili znanstveno poznavanje tedanje umetnosti in kulture.

27 potapljaških zgodb Cirila Mlinarja - Cica s spremno besedo Mate Dolenca in Mateja Bogataja.