When Attitudes Become je zbirka člankov in intervjujev umetnostne zgodovinarke in teoretičarke Beti Žerovc o pojavu kuratorstva v sodobni umetnosti. Avtorica analizira kuratorstvo v širšem družbenem, političnem in ekonomskem kontekstu, kot tudi v razmerju do globokih sprememb, do katerih je na likovnem področju prišlo v zadnjem stoletju. Žerovc obravnava kuratorja kot figuro, ki vznikne, se razvija in sodeluje v procesu institucionalizacije sodobne umetnosti ter izpostavlja, da prav z njim institucionalna umetnost, tj. umetnost, ki je ustvarjena za prostore in potrebe umetnostne institucije, doseže svoj vrhunec.

Knjiga prinaša prvi obsežen izbor besedil Igorja Zabela v angleškem jeziku in pomembno prispeva k širjenju védenja o njegovem teoretskem, umetnostnozgodovinskem, kuratorskem in kulturnem delu. Izbrana besedila pokrivajo moderno in sodobno umetnost od socialističnega realizma in konceptualne umetnosti, do postmodernizma in še posebej kontekstualne umetnosti v Sloveniji in Vzhodni Evropi.

Knjiga, ki je prvič izšla leta 1969, velja zdaj za absolutno klasiko, avtorju je prinesla svetovno prepoznavnost (da ne rečemo slavo) in odprla novo polje socialne zgodovine: zgodovino (socialnega) razbojništva in piratstva. Razbojniki niso samo zločinci, temveč dosti več, pravi Hobsbawm: dobili so status pustolovcev, maščevalcev in predvsem zagovornikov socialne pravičnosti. Zgodovinske like, kot so Robin Hood, Rob Roy in Jesse James pozna ves svet, o njih so pisali romane in snemali filme. Bralce pa bodo nedvomno zanimali tudi balkanski hajduki, indijski dakoiti in brazilski cangaçeiros, sicer bolj znani na področjih, kjer "operirajo".

V knjigi, ki je pred vami, poskuša avtor v potovanju skozi posamezna poglavja in v interakciji vsega zapisanega razložiti, kako jezik osebnega izrekanja v slikarstvu, odprtem v prostor in čas lahko obstaja kot relevanten prispevek edinole znotraj precizno dočutenega in doumljenega besedišča, recimo temu kar oblike svojega udejanjenja....

Ekipa zavoda Maska že več kot leto dni razpravlja o možnostih in načinih postopnega prehoda na nove ali vsaj drugačne produkcijske načine, o večji koheziji med našimi založniškimi, produkcijskimi in izobraževalnimi dejavnostmi, o prehajanju ali celo zlitju področij, ki so trenutno vsaj organizacijsko ločena, vendar pa v precejšnji meri tudi že povezana; sanja(ri)mo o t. i. »umetniškem inštitutu«, ki bi omogočil poglobljene, kurirane (umetniške) raziskave, kakršne bi obenem lahko rezultirale v predstavah, performansih, predavanjih, knjigah in zbornikih, posebnih izdajah revije, (samo)izobraževalnih seminarjih, simpozijih …; o delu, pri katerem bi eno raslo iz drugega in se medsebojno oplajalo, in ki bi sčasoma lahko prineslo nove kvalitete diskurza na vseh področjih, kjer delujemo. Vsi naši pogovori in vizije za zdaj še vedno o(b)stajajo kot potencialnosti, vendar obenem kot nekakšna zaveza za negotovo prihodnost.

Po razstavi z istim naslovom je izšla obsežna publikacija, ki predstavlja delo umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK) tekom osemdesetih let prejšnjega stoletja. Začne se z zgodnjim delom skupine Laibach in ustanovitvijo NSK-ja, ki je prevzel simbole, kode in motive od nasprotujočih si ideologij in umetniških tradicij. Knjiga predstavlja t. i. primarne dokumente, artefakte iz tistega časa in raziskovalna besedila , ki podajajo njihov kontekst; s tem nam omogoča povsem nov vpogled v širjenje in recepcijo NSK-ja v desetletju, zaznamovanem s socialnimi nemiri, ki so vodili do konca Jugoslavije in socializma. Uredniki so k sodelovanju povabili več piscev, ki v svojih besedilih kontekstualizirajo primarne dokumente in tudi (ponatisnjena) besedila zgodnjih kritikov in komentatorjev, ter s tem razširili in poglobili znanstveno poznavanje tedanje umetnosti in kulture.

27 potapljaških zgodb Cirila Mlinarja - Cica s spremno besedo Mate Dolenca in Mateja Bogataja.

V tej knjigi je objavljeno predavanje, ki ga je imel avtor v Muzeju sodobne umetnosti (MSUM) v Ljubljani 17.9.2014 ob razstavi Politizacija prijateljstva, v okviru katere je na povabilo Bojane Piškur kuriral predstavitev jugoslovanskih nadrealistov z naslovom Jugoslovanski nadrealisti in politika nemogočega.

To delo obravnava eno samo temo v štirinajstih prizorih. tema je napovedana v samem naslovu: Aisthesis. "Estetika" je ime za kategorijo, ki zadnji dve stoletji na Zahodu označuje čutno tkivo in obliko umljivosti tega, kar imenujemo "umetnost". Pri tej temi je avtor imel priložnost vztrajati že prej v drugih delih: četudi začnejo umetnostne zgodovine svojo pripoved z jamskimi poslikavami v temini davnine, Umetnost kot pojem, ki označuje specifično obliko izkustva, na Zahodu zaživi šele po koncu osemnajstega stoletja....