Tekmovalna šola teka na smučeh s Petro Majdič, ki prikazuje postopke vadbe za tekmovalce in vrhunske rekreativce, je bila s Petro posneta na Rogli. DVD prikazuje vrhunsko tehniko teka na smučeh in vaje, s katerimi lahko le to dosežemo. Te vaje Petra redno uporablja za vadbo svoje tehnike teka na smučeh.

The erased people, activist groups and NGOs carried out a number of actions and events in an attempt to prevent the erasure from sinking into oblivion; many legal routes were also employed to enable the erased individuals to exercise their rights. Matevž Krivic initiated many legal proceedings aimed at reinstating erased people’s legal status and enabling them to regain the rights of which they were deprived. Multiple actions were initiated by individual erased persons on their own or with the help of legal advisers.

144 strani napetega branja, 100 pesmi cvetočega komunizma Gnilih duš iz obdobja 1979-1983 in pesmi gnilega kapitalizma Pridigarjev od leta 1987 dalje, 50 mastnih štosov debelega patra Luka, ki so nastajali skozi vso obdobje - vse to opremljeno z Ali Babo in 40 ilustracijami mojstrov morbidnosti, groze in absurda (avtorji: Said Bešlagić, Romeo Štrakl, Vitomir Kaučič in Igor Muršič) ter dokumentirano z neizpodbitnimi dokazi obstoja in delovanja vseh omenjenih akterjev!

Večina tukajšnjih ljudi ob Indiji pomisli na prenaseljeno, revno deželo tretjega sveta. Orientalistično stališče, da je indijska podcelina prenaseljena in revna, vsebuje ne preveč skrito podmeno o kavzalni zvezi med obema, revni so, ker jih je preveč, in revni bodo ostali, dokler jih bo toliko.

Monografija Prikrita modra mreža: organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990 se osredotoča na raziskavo miličniškega oziroma policijskega delovanja v delovanju Manevrske strukture Narodne zaščite, katere končni cilj je bil oblikovanje obroženih sil Republike Slovenije.

Slovenski narod je živel pred (lastno) državo, torej jo načeloma lahko preživi in živi tudi po njej, brez nje. Ne verjamem, da je tega tudi zares zmožen? Da se v današnjem globalnem svetu brezobzirnega tekmovanja lahko ohrani tudi brez lastne države? Vse več znakov je namreč, da Slovenci ne znamo ravnati z instrumentom, kakršen je država. Da se na ta instrument še nismo naučili igrati. In da ga utegnemo pokvariti, uničiti, preden se bomo izoblikovali kot suverena nacija v polnem pomenu besede?" Tine Hribar

Namen kn jige je proučiti, kako informacijska tehnologija (IT) in zanjo značilen postopek digitalizacije, tj. pretvorbe (reprezentacije) predmetov, oseb, prostorov in informacij v digitalne podatke, spreminja štiri med seboj antagonistično povezane pojave: nadzor in zasebnost (I. in II. del) ter izvrševanje kaznivih dejanj (III. del) in kazenskopravno reakcijo nanje (IV. del). V knjigi se izogibamo determinističnemu razumevanju tehnologije, ki bi bila razumljena kot sama po sebi "slaba" ali "dobra". Ko je enkrat umeščena v delovanje kompleksnih družbenih fenomenov, kot so družbeno nadzorovanje in zasebnost, izvrševanje kaznivih dejanj in kazenskopravno reagiranje na kriminaliteto, je lahko "zdravilo" za zagate teh fenomenov, lahko pa povzroči še večje težave od tistih, ki jih s pomočjo IT poskušamo rešiti.

Današnja dokaj pogosta in različno interpretirana "ločitev Cerkve in države", ki je značilna za vsako sodobno urejeno družbo, se nam zdi samoumevna, a pot, ki je do te samoumevnosti pripeljala, ni tako jasna in preprosta, kot bi si lahko mislili. Za njo se namreč skriva dolgotrajen sociološko-zgodovinski proces, ki je v veliki meri oblikoval podobo evropskega Zahoda in ustvaril pomembno zapuščino, na kateri počiva velik del sodobne politične teorije.

Pred desetimi leti smo z začetkom programskega financiranja v letu 1999 na Inštitutu za novejšo zgodovino oblikovali posebno skupino za raziskovanje gospodarske in socialne zgodovine. Poslanstvo programske skupine je bilo, in še je, opredeljeno kot dolgoročno in sistematično preučevanje gospodarske in socialne zgodovine slovenskega prostora v kontekstu evropskeih razvojnih značilnosti v 19. in 20. stoletju.

Dr. Jurij Perovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, raziskuje slovensko politično zgodovino od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do druge svetovne vojne.