Pričujoča knjiga je rezultat teoretskega dela, ki sega v leto 2004, ko je Delavsko-punkerska univerza (DPU) organizirala letnik na temo postfordizma. Serija predavanj, diskusij in bralnih krožkov je postavila kritične smernice za pretresanje tematike, ki je malodane izginila z univerzitetnega, pa tudi z širšega medijskega horizonta.

Temeljni namen monografije je odstreti del tega tradicionalno spregledanega in zamolčanega področja proučevanja s pomočjo razumevanja izkušenj žensk kot akterk migracijskega procesa. Knjiga, ki je pred vami, predstavlja izkušnje žensk iz Bosne in Hercegovine (Bošnjaki) in žensk iz držav, ki so neloč pripadale Sovjetski zvezi (zlasti Rusije in Ukrajine), z združitvijo teoretičnih in epistemoloških izhodišč pa prispeva k obogatitvi vednosti tako na področju migracijskih študij kot ženskih študij oziroma študij spolov.

Ob postavljanju izbrisa v različne kontekste in ob branju citatov iz intervjujev je razvidno, kakšne posledice je to dejanje zapustilo na izbrisanih in na družbi kot celoti. Dejanje je povzročilo rane, ki so jih že omenjeni akterji z različnimi pravnimi, političnimi in drugimi sredstvi poskušali - in jih še poskušajo - zdraviti. Nekoliko so se zacelile, saj je del izbrisanih uspel znova pridobiti odvzeti status in si urediti življenje, aktivnejši izbrisani so zavrnili vlogo grešnega kozla ter postavili zahteve za popravo krivic, ugotovljena je bila nezakonitost izbrisa in neustavnost Zakona o tujcih, s sklicevanjem na katerega je bilo dejanje izvršeno, in upravičencem je bil priznan status stalnih prebivalcev za nazaj, od dneva izbrisa dalje. Posledice nekdanjih ran pa niso povsem izginile, še vedno so tu, kot brazgotine, ki opominjajo na storjeno dejanje in nam ne pustijo pozabiti.

"Knjiga Poodbe obmejnosti je celovito znanstveno delo vač avtorjev/ic, raziskovalcev/k s področij sociologije, politologije in komunikologije, ki se na poglobljen in znanstven način lotevajo aktualne in kompleksne tematike obmejnih družbenih fenomenov. Knjiga temelji na rezultatih več empiričnih študij, vezanih na obmejni slovensko-italijanski kulturni prostor. (...) Aktualnost obravnavane tematike se kaže s prisotnostjo obravnavanih tem v političnem govoru nacionalnih držav in na evropski ravni, v medijskem prostoru in v stvarnosti ljudi, živečih ob meji.

"Knjiga je izjemen prikaz in analiza mehanizmov kolektivnih zločinov v nekaterih konkretnih primerih in prinaša nove vpoglede v posttotalitarne procese, ki se dogajajo v okviru sodobnih globalnih struktur. S tem prispeva tudi k razmišljanju o možnih načinih upiranja tovrstnim pojavom ter o poteh njihovega preprečevanja."
dr. Tanja Rener, Univerza v Ljubljani

Pri delu na področju (ne)diskriminacije se je mogoče pogosto srečati z očitkom, zakaj se diskriminacijo toliko poudarja, zakaj izvajati vse te seminarje o načinih ukrepanja zoper njo, čemu vse plakatne in druge akcije, saj naj to vendar sploh ne bi bil tako velik problem. Vendar problem obstaja, a je skrit, saj žrtve prepogosto o njem nočejo govorit ali pa diskriminacije ne prepoznajo, jo opravičujejo in razumejo kot povsem običajno in splošno sprejeto ravnanje. Osebe in skupine, ki so diskriminaciji še posebej izpostavljene, se ne zavedajo, da z molkom opravičevanjem diskriminacije pomagajo vzdrževati stanje, v katerem se zdi sprejemljivo, da se v primeru diskriminacaje potrpi (kar pa nikakor ne pomeni, da so one krive, da je do diskriminacije sploh prišlo).

Knjigo sem napisala za vse, ki jim je skupna ideja o Evropi brez meja, posvečam pa jo svojim prijateljem, ki v vrstah pred konzulati v Beogradu, Skopju, Sarajevu, Podgorici, Prištini in Tirani meje Evrope še kako občutijo.

Pričujoči zbornik je že tretji zbornik društva po letu 2004. In vsi imajo nekaj skupnega – povezani so namreč s političnimi in družbenimi razmerami v Sloveniji po državnozborskih volitvah tega leta. Liberalna akademija je leta 2006 izdala prvega z naslovom »Medijski mrk«. Kot pove že podnaslov »O referendumu o Zakonu o Radioteleviziji Slovenija«, so v njem zbrani razmisleki in dokumenti, ki se nanašajo na novi zakon o RTV, s katerim je tedanji predsednik vlade Janez Janša leto prej konkretiziral eno svojih prvih groženj glede pokoritve medijev. Čeprav se je bila o tem prisiljena izrekati najširša javnost, je referendum na koncu le dal za las prednosti tistim, ki so nevarni zakon predlagali.

Pet minut nečesa označuje kratko dobo za nekaj. V petih minutah se lahko priučite priprave izbrane jedi, usvojite osnove budizma ali se naučite nekaj fraz tujega jezika. Toda kako je z vajeniško dobo demokracije? Na to želi namigniti naslov našega zbornika, pri tem pa se sklicuje na resnični dogodek, v katerem se zelo strnjeno zrcali stanje parlamentarne demokracije v Sloveniji.

Dr. Vlado Miheljak je pojempolitičnega kolumnista na Slovenskem. To velja tako za njegov dolgotrajni staž, kakovost, angažiranost, samostojno držo in za še kaj. V slovenski politiki, s katero se po večini ukvarja v svojem pisanju za medije, je skrbno bran, vendar tako na desnici kot na levici bolj ali manj nepriljubljen avtor. To si lahko šteje za kompliment.