Namen kn jige je proučiti, kako informacijska tehnologija (IT) in zanjo značilen postopek digitalizacije, tj. pretvorbe (reprezentacije) predmetov, oseb, prostorov in informacij v digitalne podatke, spreminja štiri med seboj antagonistično povezane pojave: nadzor in zasebnost (I. in II. del) ter izvrševanje kaznivih dejanj (III. del) in kazenskopravno reakcijo nanje (IV. del). V knjigi se izogibamo determinističnemu razumevanju tehnologije, ki bi bila razumljena kot sama po sebi "slaba" ali "dobra". Ko je enkrat umeščena v delovanje kompleksnih družbenih fenomenov, kot so družbeno nadzorovanje in zasebnost, izvrševanje kaznivih dejanj in kazenskopravno reagiranje na kriminaliteto, je lahko "zdravilo" za zagate teh fenomenov, lahko pa povzroči še večje težave od tistih, ki jih s pomočjo IT poskušamo rešiti.

Današnja dokaj pogosta in različno interpretirana "ločitev Cerkve in države", ki je značilna za vsako sodobno urejeno družbo, se nam zdi samoumevna, a pot, ki je do te samoumevnosti pripeljala, ni tako jasna in preprosta, kot bi si lahko mislili. Za njo se namreč skriva dolgotrajen sociološko-zgodovinski proces, ki je v veliki meri oblikoval podobo evropskega Zahoda in ustvaril pomembno zapuščino, na kateri počiva velik del sodobne politične teorije.

Pred desetimi leti smo z začetkom programskega financiranja v letu 1999 na Inštitutu za novejšo zgodovino oblikovali posebno skupino za raziskovanje gospodarske in socialne zgodovine. Poslanstvo programske skupine je bilo, in še je, opredeljeno kot dolgoročno in sistematično preučevanje gospodarske in socialne zgodovine slovenskega prostora v kontekstu evropskeih razvojnih značilnosti v 19. in 20. stoletju.

Dr. Jurij Perovšek, znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, raziskuje slovensko politično zgodovino od oblikovanja modernih političnih strank konec 19. stoletja do druge svetovne vojne.

Pričujoča knjiga je rezultat teoretskega dela, ki sega v leto 2004, ko je Delavsko-punkerska univerza (DPU) organizirala letnik na temo postfordizma. Serija predavanj, diskusij in bralnih krožkov je postavila kritične smernice za pretresanje tematike, ki je malodane izginila z univerzitetnega, pa tudi z širšega medijskega horizonta.

Temeljni namen monografije je odstreti del tega tradicionalno spregledanega in zamolčanega področja proučevanja s pomočjo razumevanja izkušenj žensk kot akterk migracijskega procesa. Knjiga, ki je pred vami, predstavlja izkušnje žensk iz Bosne in Hercegovine (Bošnjaki) in žensk iz držav, ki so neloč pripadale Sovjetski zvezi (zlasti Rusije in Ukrajine), z združitvijo teoretičnih in epistemoloških izhodišč pa prispeva k obogatitvi vednosti tako na področju migracijskih študij kot ženskih študij oziroma študij spolov.

Ob postavljanju izbrisa v različne kontekste in ob branju citatov iz intervjujev je razvidno, kakšne posledice je to dejanje zapustilo na izbrisanih in na družbi kot celoti. Dejanje je povzročilo rane, ki so jih že omenjeni akterji z različnimi pravnimi, političnimi in drugimi sredstvi poskušali - in jih še poskušajo - zdraviti. Nekoliko so se zacelile, saj je del izbrisanih uspel znova pridobiti odvzeti status in si urediti življenje, aktivnejši izbrisani so zavrnili vlogo grešnega kozla ter postavili zahteve za popravo krivic, ugotovljena je bila nezakonitost izbrisa in neustavnost Zakona o tujcih, s sklicevanjem na katerega je bilo dejanje izvršeno, in upravičencem je bil priznan status stalnih prebivalcev za nazaj, od dneva izbrisa dalje. Posledice nekdanjih ran pa niso povsem izginile, še vedno so tu, kot brazgotine, ki opominjajo na storjeno dejanje in nam ne pustijo pozabiti.

"Knjiga Poodbe obmejnosti je celovito znanstveno delo vač avtorjev/ic, raziskovalcev/k s področij sociologije, politologije in komunikologije, ki se na poglobljen in znanstven način lotevajo aktualne in kompleksne tematike obmejnih družbenih fenomenov. Knjiga temelji na rezultatih več empiričnih študij, vezanih na obmejni slovensko-italijanski kulturni prostor. (...) Aktualnost obravnavane tematike se kaže s prisotnostjo obravnavanih tem v političnem govoru nacionalnih držav in na evropski ravni, v medijskem prostoru in v stvarnosti ljudi, živečih ob meji.

"Knjiga je izjemen prikaz in analiza mehanizmov kolektivnih zločinov v nekaterih konkretnih primerih in prinaša nove vpoglede v posttotalitarne procese, ki se dogajajo v okviru sodobnih globalnih struktur. S tem prispeva tudi k razmišljanju o možnih načinih upiranja tovrstnim pojavom ter o poteh njihovega preprečevanja."
dr. Tanja Rener, Univerza v Ljubljani

Pri delu na področju (ne)diskriminacije se je mogoče pogosto srečati z očitkom, zakaj se diskriminacijo toliko poudarja, zakaj izvajati vse te seminarje o načinih ukrepanja zoper njo, čemu vse plakatne in druge akcije, saj naj to vendar sploh ne bi bil tako velik problem. Vendar problem obstaja, a je skrit, saj žrtve prepogosto o njem nočejo govorit ali pa diskriminacije ne prepoznajo, jo opravičujejo in razumejo kot povsem običajno in splošno sprejeto ravnanje. Osebe in skupine, ki so diskriminaciji še posebej izpostavljene, se ne zavedajo, da z molkom opravičevanjem diskriminacije pomagajo vzdrževati stanje, v katerem se zdi sprejemljivo, da se v primeru diskriminacaje potrpi (kar pa nikakor ne pomeni, da so one krive, da je do diskriminacije sploh prišlo).