Pričujoči zbornik, v katerem so zbrani prispevki, ki iz različnih zornih kotov predstavljajo življenje tedanjega prebivalstva in družbene ter gospodarske razmere v krajih ob Soči v začetku 18. stoletja, tovrstnih primerjalnih študi nekdanjega puntarskega vrenja na Tolminskem in Goriškem ne prinaša.

Teza, ki jo tu predstavljamo, pomeni zgodovinsko raziskavo temeljne antropološke strukture, ki smo jo na ozadju dela italijanskega politčnega filozofa Giorgia Agambena imenovali "struktura homo sacer". Pojavi se že v arhaičnem Rimu, njene nastavke pa lahko v času peloponeških vojn zaznamo tudi pri starih Grkih.

Knjiga prinaša pregled slovenskega bajeslovja pri čemer se opira na zgodovinsko in ljudsko pripovedno gradivo. Predstavljenih je preko 150 bajeslovnih bitij v kontekstu z vlogo, ki jo imajo v slovenskem pripovednem izročilu.

V katalogu z naslovom Komu so zvonili je prikazan izbor bronastih, železnih ter medeninastih zvoncev in zvončkov iz arheološke ter etnološke zbirke in depojev Tolminskega muzeja. Nekaj neobjavljenih bronastih primerkov z najdišč Loke–Kolenovica in Ajdovščina je v namene razstavne predstavitve prispeval arheološki oddelek Goriškega muzeja.

Tradicionalno karnevalsko kulturo slovenskih mest in trgov je v 20. stoletju zajel neustavljiv proces spreminjanja. Medtem ko je bila tradicionalna maska predvsem zastrašujočega videza in vedenja, danes pustne maske postajajo lepše in prijaznejše. Nekdanje obredne vsebine so prerasle v zabavo, ki poprej ni bila značilnost tradicionalnih pustnih likov in njihovega tostranskega poslanstva.

Etnolog je znanstvena periodična publikacija Slovenskega etnografskega muzeja z dolgo tradicijo. Izhajati je začel že leta 1926. Vsebina Etnologa sega od znanstvenih razprav do aktualnih strokovnih prispevkov. Objavlja razprave domačih in tujih raziskovalcev s področja etnologije, kulturne antropologije, muzeologije, konzervatorstva, pa tudi drugih področij humanistike in družboslovja.

Publikacija Varstvo spomenikov predstavlja obsežen izbor strokovnih poročil o delih na spomenikih v Sloveniji v zadnjih letih.

Pred nami je znanstvena monografija, ki je ob vsem, kar je značilno za tovrstno razpravljanje, zamišljena tudi kot bogato ilustrirana zgodovina.

Avtor na podlagi interdisciplinarnega spoja zgodovinskih perspektiv, sociološke teorije in antropoloških metod na znanstveno rigorozen, a tudi vsebinsko sočen način razgrinja družbeno življenje opere v Ljubljani s poudarkom na orisu temeljnih družbenih in kulturnih značilnosti oblikovanja opernih občinstev ter njihovih ritualov obiskovanja predstav in dogodkov od sredine 17. do začetka 21. stoletja.