"Pročitajte prvu knjigu koja donosi sveobuhvatni pregled gej povijesti, sada u izdanju za ex-Yu..."

"Povijest gej života i kulture knjiga je koja izlazi iz ormara i predstavlja se balkanskoj publici u najboljem svjetlu..." "Četrnaest uglednih svjetskih sociologa, seksologa i rodnih teoretičara napisalo je popularnoznanstvenu knjigu koju ćete čitati kao krimić..."

Antropolog Marshall Sahlins (Ekonomika kamene dobe, Založba/*cf.) je zapisal, da »si je Sladkost in moč upala obravnavati kapitalizem kot kulturno ekonomijo«. Mintz jo je označil kot poskus odpiranja predmeta antropologije hrane in prehranjevanja kot dela antropologije modernega življenja. Zgodovina, ki jo odstira, je socialna zgodovina rab novih vrst hrane v zahodni, angleški naciji.

Irena Štaudohar, Kako sladka? je moč ali zgodovina trpljenja za užitek drugih (o knjigi, Sobotna priloga, 21. 5. 2011).

Biti Slovenec v Trstu je kompleksen pojem. Na razvoj identitete nezavedno vplivajo vsakdanji stiki s kulturo, jezikom in miselnim svetom soseda.

Sodobna kitajska poezija predstavlja izbor pesmi kitajskih pesnikov, ki sodijo v t. i. »tretjo« in »četrto generacijo«. V desetletjih po tragičnih tian'anmenskih dogodkih se je avantgardna struja kitajske poezije, ki so jo v sedemdesetih in začetku osemdesetih let utemeljili »megleni pesniki«, razvila v nepregledno množico slogov, skupin in gibanj, se začela širiti po množici uradnih, poluradnih in neuradnih poti, se udomačila na internetu in nasploh obrnila na glavo vse tisto, kar je bilo še pred dvema desetletjema mogoče zatrdno reči o kitajski sodobni poeziji in njenem mestu v kitajski državi.

O ženskah, bodisi kmečkih ali delavskih, je bilo v zgodovini bore malo napisanega. Irena Destovnik se je lotila tega precej neraziskanega področja in na primeru dveh vasi v Rožu na Koroškem obudila spomin na te ženske, ki so bile vselej spregledane, ki jim nikoli ni bila priznana kakršnakoli pomembnost in ki niso puščale sledov v zgodovinskem spominu.

Glavni junak romana Prepovedane barve (Kindžiki, 1951, 1953) je lep mladenič Juiči, ki se na pragu odraslosti sooči z lastno homoseksualnostjo. Ravno takrat se seznani s slavnim, a že ostarelim pisateljem Šunsukijem, čigar življenje so zaznamovale propadle poroke in druge ljubezenske zveze.

»Gre za osebno prakso, ki ni prepoznavna gledališka kritika in ne strokovno spremljanje, temveč prej zelo oseben konstrukt prostora užitka in tudi utopije: to je moje slovensko gledališče, kamor se zatekam, ko si želim pobegniti od realne Slovenije,« zapiše avtorica.

V letu 2011 je bila prvič po desetih letih opravljena celovita raziskava slovenske mladine. Raziskava je bila oblikovana kot integracija kvantitativnih in kvalitativnih metod. Študija je z anketo zajela 1257 mladih, opravljenih pa je bilo tudi 25 globinskih intervjujev. Raziskovalci so v 17 poglavjih študije analizirali glavna področja življenja in delovanja mladih, od izobraževanja in zaposlovanja, vse do prostega časa in virtualizacije. Kljub temu, da študija Mladina 2010 predstavlja zaključeno celoto, pa je bilo med raziskovanjem zbranega veliko več materiala, kot ga je bilo v končnem poročilu študije objavljenega.

Razstava in knjiga Album se namenoma distancirata od kakršnekoli obravnave NSK kot umetniškega gibanja, političnega ali ideološkega koncepta, predmeta filozofskih razprav ali umetnostnozgodovinskih kritik, družbenega pojava, fenomena, kulta. NSK obravnavata kot motiv.

Pred vami je poučna, zanimiva in napeta zgodba o deklici Luni, ki se odpravi v širni svet nepozabnim dogodivščinam naproti. Ko se Luna odpravi na vlak, ob sebi nima prijateljev, ampak le svojo malo flavtico, na katero zna prelepo igrati. Prijatelje si zato pridobi na potovanju, saj s svojo čarobno flavtico osrečuje vse okoli sebe. Kmalu pa za njeno osrečujočo flavtico izve zmaj….