Lahko bi rekli, da je Spominski park Teharje, ki ga je zasnoval arhitekt Marko Mušič, hkrati modrost in poezija v kamnu. Upošteval je, da se vsega ne da popraviti, najmanj pa vrniti življenje ubogim tamkaj umorjenim in v smrt odpeljanim. Toda mogoče jim je z dostojnim spominom povrniti dostojanstvo in s tem ohraniti temelje človeške kulture in civilizacije. Večplastna simbolika, ki jo je arhitekt vnesel v svoje načrte in ob gradnji Spominskega parka tudi v veliki meri dejansko uresničil, govori, da je umetniško delo mogoče dojemati na več ravneh.

V globalni delitvi dela je imela kraljevina Jugoslavija mesto periferije evropske polperiferije, ki so jo sestavljali fašistični državni sistemi. Podrejeni položaj v kapitalistični svetovni ekonomiji je določal naravo konfliktov med jugoslovanskimi elitami, katerih težišče je bil spor med fašističnim (centralističnim) in katoliškim (avtonomističnim) modelom korporativizma.

Vodniček nas popelje v razkošni prostor Triglavskega narodnega parka, kjer že od nekdaj, tudi visoko v gorah živijo ljudje, ki za svoj način življenja in dela ustvarjajo poslopja in predmete, ki imajo v vsakem zgodovinskem obdobju svoj namen in izraz.

Otroška slikanica (II. del) je otroški slovarček v treh jezikih, ki ga je izdal celovški kulturni center HAČEK v sodelovanju z osnovnimi šolami v Avstriji, Sloveniji in Italiji kot učni pripomoček za učenje treh jezikov. Slikanica je priporočljiva za otroke, starše, vzgojiteljice in učitelje. Prvi del je izšel leta 2009.

Ozemlje Gaze obsega le okrog en odstotek nekdanje zgodovinske Palestine. Na manj kot 400 kvadratnih kilometrih se stiska približno milijon in pol ljudi. Zgolj za primerjavo: Slovenija s svojima dvema milijonoma prebivalcev meri 20.256 kvadratnih kilometrov.

Po podatkih Agencije Združenih narodov za palestinske begunce (UNRWA) v Šatiju na ozemlju, ki meri pol kvadratnega kilometra, zdaj živi že več kot 82.000 registriranih beguncev.

Pastir pove, da bukve kolomonove je bral.
Takrat mu gospodar kmetije je tako dejal:
"imel si srečo, fant, da nisi bukev odložil,
sicer bi bil ta zlodej v sončni prah te razdrobil."

Knjiga »Obrazi homofobije« je sociološka in pravna študija o različnih vidikih in funkcijah homofobije ter naslavlja strukturne in družbene razsežnosti sovraštva do gejev in lezbijk. Avtorji knjige homofobijo ne razumejo v ozkem psihološkem pomenu, pač pa skozi širši družbeni in politični kontekst, ki omogoča razumevanje mehanizmov družbene reprodukcije homoseksualnosti kot škodljive in nezaželene identitete.

Pri svojem raziskovalnem delu izhajam iz predpostavke, da lahko o različnih kulturah sklepamo na podlagi razlik v oblačenju in odnosu do oblačenja, oz. kot zapiše kulturni zgodovinar Daniel Roche, "kodeks oblačenja razkriva kodeks kulture".

Pričujoča knjiga je predelava doktorske disertacije z naslovom Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941 do 1945, ki sem jo leta 2011 zagovarjala na ljubljanski Filozofski fakulteti pred komisijo, ki sta jo poleg mentorja prof. dr. Boža Repeta in somentorjaviš. znan. sod. dr. Borisa Mlakarja sestavljata še dr. prof. dr. Dušan Nečak ter izr. prof. dr. Mitja Ferenc.