Junija mineva natančno dvajset let, odkar je Slovenija razglasila svojo državnost. Ob tej priložnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU v svojem Atriju skupaj z Arhivom RS odpira razstavo Slovenci v Londonu 1991-1994. Kronika delovanja civilne družbe v času osamosvajanja:

Projekt predstavlja slovensko ljudsko izročilo v sodobnih in živih priredbah. Glasbeniki so razvili poseben občutek za kontrapunkt med danostjo različnih glasbenih tradicij in svobodo osebnega izraza. Na koncu novega veka ne gre več samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora, ne le za zvočnost, ampak za sozvočnost, ne samo za oglaševanje, temveč uglaševanje.

Knjiga je sad dobrega stoletja, predvsem pa zadnejga poldrugega desetletja raziskovanj na Ljubljanskem barju, ki jih večidel vodimo sodelavci Inštituta za arheologijo Znanstvenorazisovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane.

Razprava Zvezde Delak Koželj se v pravem času loteva prave teme. Obravnava jo analitično in argumentirano. Na tej podlagi plastično prikaže, kakšni so izzivi in nove naloge etnologov konservatorijev: to so ne le evidentiranje, preučevanje in vrednotenje nepremične kulturne dediščine ter vodenje različnih varstvenih projektov, temveč predvsem interakcija z uporabniki dediščine.

Namen priročnika je, da bi skupaj z nastajajočimi standardi prispeval k enovitejšemu varovanju premične kulturne dediščine v muzejih na prostem v Republiki Sloveniji in da bi dosegli trajne oblike sodelovanja med muzeji na prostem, strokovnimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi in Ministrstvom za kulturo.

Soočena z eskalacijo vsakodnevnega nasilja islamističnih gardistov, se štirinajstletna Marži začne upirati (najprej s pomočjo glasbe in zahodnjaških oblačil, katera so ji starši prinesli iz Turčije, nato z zoperstavljanjem učiteljem), zato se starši odločijo, da jo pošljejo študirat na Dunaj k materini najboljši prijateljici. Ko se Marži ponovno polasti individualne in družbene svobode, spozna, da se bo s težavo pomešala med svoje vrstnike.

Claude Levi-Strauss takole pravi o proučevanju mitov: »Obnavljajo se stare interpretacije: sanjarije o skupinski zavesti, božansko povzdigovanje zgodovinskih osebnosti ali obratno. [...] Nekateri zatrjujejo, da vsaka družba v svojih mitih izraža temeljna čustva, kot na primer ljubezen, sovraštvo, maščevanje, ki so skupni vsemu človeštvu.

Tokrat Tblminski muzej prvič izdaja monografijo neke vasi. Na pobudo občine Tolmin smo prevzeli nalogo, da založimo obsežno domoznansko knjigo o vasi Tolminske Ravne, avtorice Rafaele Dolenc. Le redki kraji se lahko ponašajo s tovrstnimi publikacijami, ki nedvomno veliko prispevajo pri ohranjanju dediščine naših krajev in prednikov. Rafaela Dolenc je svoji rojstni vasi Tolminske Ravne, ki je skozi zgodovino doživljala svoje vzpone in padce, namenila več kot 400 strani. Knjiga bo zagotovo še bolj trdno vzpostavila vez med Ijudmi, ki izvirajo od tam. Močna želja po ohranjanju medsebojnih stikov med nekdanjimi prebivalci Tolminskih Raven, pa se je že večkrat odrazila z množičnim odzivom na razne priložnostne dogodke, ki so jih organizirali v vasi.

mag. Damjana Fortunat Černilogar

Avtor sicer izhaja iz intelektualnega programa "pariške lingvistične šole", vendar je njene okvire presegel in komparativni metodi vrnil dostojanstvo. Interpretacija mitoloških in teoloških, se pravi ideoloških tridelnosti pri Indoevropcih je namreč lahko nastala le na trdnih primerjavah; primerjati pa je dovoljeno samo dejstva, ki jim je analiza določila obči pomen in namen. Primerjalna mitologija skratka pokaže, da obstajajo enako legitimne različice mitov in da so vselej kolektivne stvaritve.

Ne samo, da je s to knjigo v teoretski kulturni prostor vpeljano zelo zapostavljeno področje, namreč etnomuzikologija, pač pa je z njo etnomuzikologija vstopila z odliko, ki se kaže v odprtosti do sprejemanja vseh glasb. Avtor se na podlagi ocene zgodovine stroke in bremen, s katerimi so bila obremenjena svobodnejša prizadevanja, in pa tudi na podlagi analize primerjalne muzikologije kot temeljnega vprašanja loteva razmerij med mestno in ljudsko glasbo in vprašanja o eksotični ali primitivni glasbi.