V tej prvi strokovni publikaciji o stiških urbarjih bodo predstavljeni izsledki raziskav, ki nam dajejo natančno sliko podložniških obveznosti do samostana in tedanjega obsega stiške posesti na Kranjskem v 16. stoletju. Na podlagi podatkov iz omenjenih urbarjev je bil rekonstruiran sistem pobiranja dajatev v 250 vaseh na Kranjskem, kjer je samostan imel v svoji lasti kar 1073 hub, 48 mlinov ter več njiv, travnikov, vrtov, rovt, kajž, koč, domcev, hiš in dvorcev. Čeprav so urbarji pisani v nemščini, se na posameznih delih pojavljajo tudi slovenski izrazi. Urbarji so izredno zanimiv vir tudi za rodoslovce in strokovnjake iz področja imenoslovja. V obravnavanih urbarjih zasledimo kar 800 različnih priimkov, preko 100 različnih moških krstnih imen in 23 različnih ženskih krstnih imen.

Zametki znanstvenega preučevanjaslovenskega izseljevanja segajo v čas pred prvo svetovno vojno, ko je pojav dosegel svoj zgodovinski višek. V tridesetih letih 20. stoletja je preučevanje izseljenske tematike dobilo akademsko podlago in teoretično utemeljitev v okviru ljubljanske univerze. Sistematično raziskovanje slovenskega izseljenstva se je intenzivneje razvijalo od šestdesetih let dalje, se tematsko razvejalo in postalo področje sodelovanja raznih znanstvenih disciplin.

Monografija Barbare Pečnik o ljubljanskih gostiščih na prelomu 19. v 20. stoletje prinaša mnoga nova spoznanja in temelji na skrbni analizi arhivskega gradiva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Posedna odlika monografije je tudi njena opremljenost z ohranjenim slikovnim gradivom.

Knjiga Kar tresla se je od lepote je 50. knjiga iz zbirke Glasovi. V branje in razmislek ponuja 551 folklornih pripovedi iz Selške doline: iz dolinskih krajev ob Selški Sori ter hribovskih vasi in zaselkov ob njenih pritokih.Pripovedi so razvrščene v enajst poglavij: pravljice, bajčne, vražljive, strašljive, razlagalne, legendne, zgodovinske, etnološke, socialne, anekdote ter šaljive povedke. Večinoma sledijo živemu govoru in so zapisane v narečju, v knjižnem jeziku pa le tiste, pri katerih zaradi različnih razlogov narečni zapis ni bil mogoč. V pripovedih iz Zgornje in Spodnje Sorice, Zgornjih in Spodnjih Danj ter Zabrda še vedno živijo besede ali besedne zveze, ki so se ohranile iz časa nemške naselitve tega dela ozemlja v 13. stoletju.

Amerika je drugačna. Nekdaj nekje so jo stlačili v isti civilizacijski in vrednostni koš z Evropo, v resnici pa je razumevanje dežele in njenih prebivalcev za prišleke s stare celine dostikrat trd oreh. Zaradi napačnih predstav predstavlja prvi obisk včasih kar manjši kulturni šok. S čimer ni nič narobe, če se jo sprejme odprte glave in zlasti brez prestroge resnosti. Štirinajst tematskih sklopov knjige se tega pristopa zvesto drži. Tudi s kančkom dobronamerne pikrosti ne povedo samo, kako dihajo Amerika in Američani, ampak zakaj dihajo tako. Zakaj Američani pohlevno stojijo v vrsti?Zakaj so tako orožarsko permisivni? In tako puristični, ko pride do golote? Avtorjevih devetnajst let življenja v talilnem loncu ni uspelo uničiti kritične distance pri ponujanju odgovorov. Morda je njegova kritična distanca tako žilava tudi zaradi odraščanja v drugačnem sistemu, z Alanom Fordom pod blazino - tega se ne da povsem spregledati.

Zvonjenje in pritrkavanje sta dragoceni del slovenske kulturne dediščine, kar se kaže v izjemno bogatem izrazju, ki je odraz vpetosti pojmov v stvarnosti. Slovar prinaša 1037 izrazov s področij ljubiteljskega in strokovnega ukvarjanja z zvonjenjem in pritrkavanjem. Zvonove razkriva kot vsestransko glasbilo kulturne, etnomuzikološke, umetniške in v primerih, ko gre za zvonove starejše letnice, tudi zgodovinske vrednosti. Poleg sodobnega izrazja, med katerimi je veliko narečnih besed, delno prinaša pretekle izraze, sega pa tudi v slovenski zamejski prostor. Enojezičnost razlagalnega terminološkega slovarja je presežena z dodanimi angleškimi ustreznicami in z obrnjenim angleško-slovenskim slovarjem. S tem se ponuja možnost, da se s posebnostmi slovenskega zvonjenja in pritrkavanja seznanijo tudi poznavalci v mednarodnem prostoru. Slovar je namenjen strokovnjakom z vseh raznovrstnih področij, ki jih zvonjenje vsebuje, ljubiteljem zvonjenja in pritrkavanja, pritrkovalcem samim in drugim, ki jih privlačijo zvoki naših zvočnih krajin. Želeti je, da bi slovar spodbudil nove tovrstne raziskave in da bi zvonoslovje dobilo ustrezno mesto v okviru stroke in znanosti.

Marijanca Ajša Vižintin v znanstveni monografiji Medkulturna vzgoja in izobraževanje analizira politike vključevanja za priseljence, razvoj večkulturne in medkulturne pedagogike, soočanje s predsodki in njihovo preseganje, odpira vprašanje sestavljene identitete, pojasnjuje, od kod in zakaj prihajajo otroci priseljenci v Slovenijo. V drugem delu predstavlja inovativni model medkulturne vzgoje in izobraževanja, sestavljen iz sedmih kriterijev: 1. medkulturnost kot pedagoško-didaktično načelo, 2. sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev, 3. učitelji z razvijajočo se medkulturno zmožnostjo, 4. razvoj zavedanja o večkulturni družbi pri vseh učnih predmetih, 5. medkulturni dialog na šoli, 6. sodelovanje s (starši) priseljenci, 7. sodelovanje z lokalno skupnostjo.

Z odprtjem internih mej v EU in zavoljo hitrega razvoja lahko dostopne navigacijske tehnologije je v okviru Mediterana opaziti naraščanje števila ljudi iz zahodne Evrope, ki so razvili poseben življenjski stil – združevanje dela, potovanja in vsakdanjega življenja na jadrnicah. V knjigi so etnografsko osvetljena sledeča vprašanja: Kako konceptualizirati te nove oblike gibanj, ki zavzemajo neudobno, vmesno pozicijo med standardnimi dihotomijami znotraj migracijskih študij kot tudi širše družbenih ved: notranje / mednarodne migracije; začasne / trajne migracije; migracije / turizem? Kako teoretično in metodološko umestiti tovrstne posameznike, ki so statistično pogosto nevidni in za katere se zdi, da se uspejo izognejo standardnim kategorizacijam mobilnih oseb (migrant, turist)? V iskanju odgovorov na zgoraj zastavljena vprašanja avtorica s pomočjo etnografske metode raziskuje povezavo med morjem, imaginariji morja in življenjsko-stilskimi migracijami. V ospredje postavlja šest etnografskih portretov, skozi katere osvetljuje podrobnosti iz življenj posameznikov v daljšem časovnem obdobju, imaginarije morja in fizične izkušnje z morskim okoljem.
Na ta način lahko bolje razumem pričakovanja, aspiracije in izkušnje pomorskih življenjsko-stilskih migrantov in poglobimo razprave o začasnem nepripadanju v praksi.

Répǝlce – Boljunec, življenje in jezik nekdaj in danes je obsežna raziskava, ki jo je avtor Vojko Slavec opravil v svoji rodni vasi v razdobju več desetletij, pretežno s pogovori vaščanov, ki so se spominjali svojega kraja kot je bil v predvojnih letih.