Njegova zapuščina je predvsem čisti pristop k umetnosti, brez nepomebnih ideoloških bremen. Pomembna zapuščina Maria Marzidovška je podjetništvo v kulturi. Zapustil je veliko glasbe, izredne analogne elektronske glasbe, v širokem pomenu besede. Njegova zapuščina je drugačno razmišljanje o kulturi in umetnosti, nedolžno, nikakor naivno, romantično, a nikakor zasanjano.

Dnevnik začenja s skrb vzbujajočimi predvidevanji bližajoče se vojne vihre; napovedoval naj bi jo tudi vznemirljiv fenomen severnega sija, ki je povzročil velik strah med prebivalci Benečije in ne samo med njimi.

Franc, alias Franjo, kot je njegovo udarniško ime, alias Mujo HardFaker (Hartfaker?), kot je njegovo pravo, pesniško ime, ki si ga je nadel od nekje dveh tretjin dnevnika dalje, nam svoje sarajevske krokije ustvarja v hitrih in domišljenih potezah. Njihova bliskovitost se lahko meri le z njegovimi obpotnimi lucidnostmi, občutkom za prezrto, sikanjem nad neumnostmi, fraktalnimi opisi še tako nepomembnih pomembnosti in vztrajnimi jedkostmi tipa Hunter S. Thompson. Vseh teh se ne naveličaš, kvečjemu se sprašuješ - ker njegove misli prehitevajo še tako hlastno prebiranje - odkod in do kam vse segajo in ali jim boš uspel slediti.

Apologija altruizma opisuje čas, ko je Franc Sodja zapustil Evropo in delal v Torontu in Buenos Airesu, delno tudi na Koroškem. O njegovem delu pričajo predvsem njegovi nekdanji učenci v Misijonskem zavodu v Buenos Airesu. Sodja je zgledno vodil ta zavod pod Južnim križem poldrugo desetletje. Ustanove danes ni več, a živi na različne načine v številnih posameznikih.

V knjigi MOJ POGLED NA SVET je Pero strnil utrinke dogodivščin z odrov in iz zakulisja. Gre za izbor tekstov med letoma 1977 in 2014. Besedila spremljajo fotografije iz različnih življenjskih obdobij, tudi do sedaj še neobjavljene.

Knjiga o Rudolfu Badjuri izhaja v letu stote obletnice začetka prve svetovne vojne in jo na prvovrsten način tdi obeležuje. Rudolf Badjura je bil njen udeleženec in odlikovanec, po polnem, vsestransko bogatem življenju pa bi mogli soditi, da je izkušnjo vojne, ki je zlomila mnogo teles in duhov, uspel obrniti v pozitivno naravnano življensko držo.

Razstava, ki jo je Muzej novejše zgodovine Slovenije pripravil ob 30-letnici tragične smrti Aleša Kunaverjeva, je nastala v sodelovanju z njegovo ženo Dušico Kunaver in ob pomoči njegovih prijateljev alpinistov. Njen namen je obuditi spomin na Aleša Kunaverja, odličnega himalajskega vodjo, prvega slovenskega snemalca himalajskih filmov, gorskega reševalca, pisca in predavatelja. Razstava želi predvsem poudariti njegove zasluge, da je v pionirskem obdobju slovenskega himalajizma kot vodja šestih himalajskih odprav naše alpiniste iz himalajskih začetnikov popeljal v sam svetovni vrh....

Francoski koreograf Maurice Béjart je Čigavo življenje?, drugi del svoje avtobiografije, napisal na pobudo založnika svoje prve knjige spominov, Trenutek v življenju drugega. Béjart se pisanja tokratne knjige loti v božično-novoletnem tednu leta 1995, z zapisovanjem spominov pa konča poleti 1996. Svoje približevanje sedemdesetim je sprejel kot lepo priložnost za ›obračun‹, ›inventuro‹, iskren pogled na preživeta leta in doživljaje, ki so se nabrali ob umetniškem ustvarjanju ter srečevanju z drugimi.

Plutarhovi Vzporedni življenjepisi so moralni portreti slavnih grških in rimskih politikov in vojskovodij. Sodobnega bralca pritegnejo bolj kot druga antična dela, saj v njih najde edinstveno mešanico biografije, morale in zgodovine. Vzporedni življenjepisi so obenem politični portreti, kar ne preseneča, saj je bila za antične ljudi politika vse, torej način vsakdanjega življenja. Politiko so v antiki uvrščali na področje morale, zato je bil par politika – morala zanje neločljiva dvojica.

Mirana Potrča poznamo kot državnozborskega poslanca in umirjenega politika. Donedavna ni razmišljal o pisanju spominov, a zvin gležnja spomladi 2014, želja, da se zaposli med prisilnim mirovanjem, in ženina spodbuda, kot pravi v predgovoru, so vplivali, da se je vendarle lotil njihovega pisanja. V ospredju je politika – dotaknila se ga je že v šoli in še dandanes se ji kot upokojenec ne odreka –, toda spomini veliko povedo tudi o tem, kakšen človek je Miran Potrč.