V tej knjigi so opisani dogodki, ki so jih doživeli naši slovenski fantje in je prav, da jih naši fantje, predvsem pa mladina, preberejo in se zamislijo, da če ne bi bilo teh ljudi in njihovega izrednega poguma, tudi ne bi bilo današnje Slovenije. Kakršnakoli je, dejstvo je, da je naša, zato se zanjo moramo truditipovsod, naj bo to pri učenju, delu, politiziranju ali pri počitku.

V pričujoči knjigi so ob 70. letnici Osvobodilne fronte izbrani portreti, ki so usodno povezani z NOB in povojno slovensko republiko. To so Boris Kidrič - Peter (1912-1953), ki je bil motorni izvajalec narodnoosvobodilnega boja, Edvard Kardelj - Krištof (1910-1079), ki je bil osrednja politična osebnost in glavni graditelj socialistične Jugoslavije ter Edvard kocbek - Pavel (1904-1981), veliki slovenski pesnik, samosvoja politična osebnost.

Knjiga, ki bi jo težko opredelili kot biografijo skupine The Who prinaša pogled na zbirateljstvo. Lahko bi jo imenovali diskografska biografija. Na 176 straneh je opisana zbirka albumov skupine The Who, ki jo vpelje krajša biografija tega angleškega kvarteta. Je prva knjiga v slovenskem jeziku o skupini The Who, ki velja za eno najpomembnejših na področju glasbene pop/rock kulture.

Knjiga, ki je pred vami, predstavlja beleženje mojega zanimanja za rockovsko glasbo. Gre za popolnoma subjektiven in izrazito oseben pogled na polje umetniškega izražanje, ki mi je blizu in ki ga spremljam že vse življenje. Ko pišem o rockovski glasbi, mislim pri tem na vse vsebine, lirike in melodijo, na tisti približek umetnosti, ki združuje dve meni ljubi zvrsti umetnosti, to sta pisana beseda in glasba.

V knjigi esejev Tam daleč pod južnim križem govori o izkušnji svojega zdomstva, ki mu odkrije ljubezen do slovenstva v novi luči, hkrati pa tudi kritični odnos do našega tako pogosto pritlikavega obnašanja.

V tej knjigi želim Tita predstaviti celovito kot osebnost s predstavitvijo petih njegovih zgodovinskih dosežkov, zlasti zato, ker so današnji problemi sveta in bivše Jugoslavije enaki kot takratni, s tem da so se v teh petindvajsetih letih razmere znatno poslabšale.

Zbornik Vilenica, ki izhaja od leta 1986, predstavlja poleg dobitnika mednarodne literarne nagrade vilenica tudi dela avtorjev, ki jih žirija Vilenice izbere za goste festivala. Besedila so objavljena v izvirniku, v slovenskem in angleškem prevodu.

Velja si kot primer na oltarju slovenske sprave ogledati družinsko in politično razvejanost politika, publicista in alpinista dr. Henrika Tume (njegov oče Matej, čevljarski mojster, je bil češki priseljenec). Njegovo stopetdesetletnico rojstva smo lani proslavili dokaj slovesno. Ob tej priložnosti je njegov vnuk, prof. dr. Matija Tuma, nekdanji dekan fakultete za strojništvo, izdal imenitno knjigo Kronika rodbine Tuma na kar 370 straneh. Dr. Henrik Tuma je preplezal Severno triglavsko steno, ni bil desničar, boril se je za Primorsko, z ženo Marijo je imel deset otrok. Ena od njegovih potomk, Neda Tuma Canton, je znana sodobni Sloveniji in obiskovalcem Ljubljane, saj je pred leti na Tromostovju ob centralni lekarni odprla prvi sladoledni vrt, takrat imenovan Samsara. Neda Tuma Canton sicer živi na Havajih, kjer se je tudi poročila v ameriškem slogu, v Kaliforniji pa imata z možem svoje vinograde.

Nobelov nagrajenec Nagib Mahfuz (1912-2006) velja za mojstra arabskega romana. Njegova Ogledala sodijo v zvrst biografskega leksikona, ki ima v arabski zgodovini več kot tisočletno tradicijo. Sestavlja jih 55 po abecedi urejenih pripovedi, vsaka predstavlja po enega od pisateljevih znancev. Pred očmi bralca se vrstijo otroci, gospodinje, uradniki, umetniki, zvodniki in svetniki, ki v delu, kot nakazuje že sam naslov, ne zaživijo zares. V ogledalih je videti le odblesk njihove zunanjosti in dogodkov brez notranje dinamike in brez psihološke globine. Za slovenski prevod knjige je poskrbela Marina Zorman.

Paskval Gujon je želel jda se Benečani ne bi sramovali svojega jezika in kulture. Gujonova neprestana skrb, že kar preganjavica, je vseskozi bila skrb za ohranitev domačega slovenskega jezika, kulture in tradicije. V svojih člankih in zapisih je prosil in rotil Benečane, naj se oklepajo svojega jezika, naj doma govorijo slovensko. Kdor ne spoštuje svojega jezika in korenin, je slabič, je govoril. Hkrati pa se je zavedal, da so v Benečiji dolga desetletja vladali strah, nezaupanje, ovaduštvo. Hočeš nočeš se je strah zalezel v kosti mnogih Benečanov in le najpogumnejši so ostali vzravnani in se niso upogibali pod težo pritiskov. In med njimi je bil tudi Paskval Gujon, matajurski viharnik."