Avtorica je svoje otroško-mladostniške spomine na življenje in trdo delo na domačiji pri Jerebu v Šebreljah je strnila v zgodbe s skupnim naslovom V sekundi od angela do hudiča. Na skoraj 400 straneh pa niso nanizani samo avtobiografski doživljaji, temveč tudi natančni opisi kmečkih opravil, navad in običajev ter dokumentarno-umetniške fotografije Ane Balantič in osebnega arhiva, zaradi česar ima knjiga dodatno etnološko-etnografsko vrednost.

Me slišiš?, sveže izdani knjižni prvenec Simone Semenič, ene najbolj prepoznavnih slovenskih dramatičark in trikratne Grumove nagrajenke, lahko označimo kot zbirko treh avtobiografskih dramskih besedil: Jaz, žrtev (2007), Še me dej (2009) in Drugič (2014), ki so bila predloga za avtoričine solo performanse. V novo, izvirno strukturo pa jih vsebinsko in kronološko poveže zabaven in luciden, esejistično-romaneskni vezni tekst, s katerim avtorica nadgradi svojo samopripoved in vzpostavlja nove ravni dialoga z bralcem.

Ana Pogačnik je na osnovi sodelovanja s svojim očetom Markom Pogačnikom razvila poglobljen medialen stik s pokrajino. Z leti je prepotovala mnogo dežel in pokrajin in ko se z njimi uglasi, lahko sprejme njihova sporočila.

The Who : bootleg posnetki je naslednik knjige The Who: Zgodba o zbirateljstvu in predstavlja obsežno zbirko bootleg posnetkov enega največjih zbirateljev The Who izdaj v tem delu sveta.

Ko se mi je v glavi prvič porodilo to vprašanje, se ga več let nisem znebila. Kje so ženske, sem se spraševala, ko sem obračala liste v gimnazijskem berilu?

Publikacija z naslovom »Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!« Begunska pot družine Adamič iz Sodražice predstavlja pomemben doprinos k poznavanju slovenske povojne zgodovine in še posebej begunske problematike ter z njo povezanih zgodb številnih Slovencev, ki so morali po koncu druge svetovne vojne zapustiti rodno domovino. Avtorici dela sta Jelka Piškurić in Marta Keršič.

Najbolj krizni trenutek v zgodovini Slovencev – čas druge svetovne vojne – je spletel mnogo tragičnih in presunljivih zgodb. Ena teh zgodb se nam v vsej svoji razsežnosti kaže šele zdaj, več kot sedemdeset let po vojni. Napisala jo je ameriška Slovenka, ki je zaradi težkih spominov in življenja v Ameriki opustila celo materni jezik in knjigo objavila v angleščini. To je Stasha Furlan Seaton, drugi otrok dr. Borisa Furlana, slovenskega profesorja prava, obtoženca na Nagodetovem procesu poleti 1947.

Aljoša Furlan je bil eden od treh otrok Borisa Furlana. Dokler v življenje ni posegla vojna, je družina Furlan živela v Trstu, nato pred fašističnim režimom zbežala v Ljubljano, od tam pa pred vojno preko Carigrada, Jeruzalema, Kaira in Cape Towna v New York. V Ljubljani je ostal le sin Borut. Aljoševa sestra Staša se z mamo preko Londona pozneje vrne v Jugoslavijo, kjer se pridruži partizanom, Aljoša pa še mladoleten v Ameriki ostane sam. Tu se začne zgodba te knjige – pripoveduje o priložnostnih delih, ki jih je moral opravljati, če je hotel preživeti, o opravljanju mature na Gimnaziji Georgea Washingtona v New Yorku in največ o poti domov, nazaj v Jugoslavijo, k partizanom, oziroma na šolanje za vojnega pilota v ruski Čkalovsk.

Četrta knjiga Zbranega dela Zofke Kveder prinaša neobjavljeno pripovedno prozo iz rokopisne zapuščine in dva romana: Nado, ki je izhajala le v reviji Slovan (1902 - 1904), in Njeno življenje (1914), ki je izšlo v knjižni obliki. Med vsemi svojimi slovenskimi besedili je pisateljica le ti dve označila kot romana; sta tudi njeni najdaljši besedili. V slovensko literaturo sta vnesla nov pogled na zakonsko in družinsko življenje, namreč pogled ljubeče žene in matere, ki v pripovedi dejansko deluje kot središče družine, vendar žal nima moči in vpliva, da bi družinsko življenje usmerjala po svojem čutu za dobro in pravično.

V XIX. stoletju so se nekateri zahodnjaki potepali po svetu sami, peš, z namenom, da bi doživeli trenutke sedanjosti zunaj svoje želje in identitete.
Gola Indija je dnevnik potepuha našega časa, ki spominja na Pasolinijev Vonj po Indiji. Potuje po Indiji, a ne zgodi se nič, kar bi sodilo k potovanjem. Potepa se, ne da bi tam kaj obiskal. "Ni kaj obiskati ali pa komaj kaj. Spiram s sebe, kar mi ostaja od Evrope."