Ana Pogačnik je na osnovi sodelovanja s svojim očetom Markom Pogačnikom razvila poglobljen medialen stik s pokrajino. Z leti je prepotovala mnogo dežel in pokrajin in ko se z njimi uglasi, lahko sprejme njihova sporočila.

The Who : bootleg posnetki je naslednik knjige The Who: Zgodba o zbirateljstvu in predstavlja obsežno zbirko bootleg posnetkov enega največjih zbirateljev The Who izdaj v tem delu sveta.

Ko se mi je v glavi prvič porodilo to vprašanje, se ga več let nisem znebila. Kje so ženske, sem se spraševala, ko sem obračala liste v gimnazijskem berilu?

Publikacija z naslovom »Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!« Begunska pot družine Adamič iz Sodražice predstavlja pomemben doprinos k poznavanju slovenske povojne zgodovine in še posebej begunske problematike ter z njo povezanih zgodb številnih Slovencev, ki so morali po koncu druge svetovne vojne zapustiti rodno domovino. Avtorici dela sta Jelka Piškurić in Marta Keršič.

Najbolj krizni trenutek v zgodovini Slovencev – čas druge svetovne vojne – je spletel mnogo tragičnih in presunljivih zgodb. Ena teh zgodb se nam v vsej svoji razsežnosti kaže šele zdaj, več kot sedemdeset let po vojni. Napisala jo je ameriška Slovenka, ki je zaradi težkih spominov in življenja v Ameriki opustila celo materni jezik in knjigo objavila v angleščini. To je Stasha Furlan Seaton, drugi otrok dr. Borisa Furlana, slovenskega profesorja prava, obtoženca na Nagodetovem procesu poleti 1947.

Aljoša Furlan je bil eden od treh otrok Borisa Furlana. Dokler v življenje ni posegla vojna, je družina Furlan živela v Trstu, nato pred fašističnim režimom zbežala v Ljubljano, od tam pa pred vojno preko Carigrada, Jeruzalema, Kaira in Cape Towna v New York. V Ljubljani je ostal le sin Borut. Aljoševa sestra Staša se z mamo preko Londona pozneje vrne v Jugoslavijo, kjer se pridruži partizanom, Aljoša pa še mladoleten v Ameriki ostane sam. Tu se začne zgodba te knjige – pripoveduje o priložnostnih delih, ki jih je moral opravljati, če je hotel preživeti, o opravljanju mature na Gimnaziji Georgea Washingtona v New Yorku in največ o poti domov, nazaj v Jugoslavijo, k partizanom, oziroma na šolanje za vojnega pilota v ruski Čkalovsk.

Četrta knjiga Zbranega dela Zofke Kveder prinaša neobjavljeno pripovedno prozo iz rokopisne zapuščine in dva romana: Nado, ki je izhajala le v reviji Slovan (1902 - 1904), in Njeno življenje (1914), ki je izšlo v knjižni obliki. Med vsemi svojimi slovenskimi besedili je pisateljica le ti dve označila kot romana; sta tudi njeni najdaljši besedili. V slovensko literaturo sta vnesla nov pogled na zakonsko in družinsko življenje, namreč pogled ljubeče žene in matere, ki v pripovedi dejansko deluje kot središče družine, vendar žal nima moči in vpliva, da bi družinsko življenje usmerjala po svojem čutu za dobro in pravično.

V XIX. stoletju so se nekateri zahodnjaki potepali po svetu sami, peš, z namenom, da bi doživeli trenutke sedanjosti zunaj svoje želje in identitete.
Gola Indija je dnevnik potepuha našega časa, ki spominja na Pasolinijev Vonj po Indiji. Potuje po Indiji, a ne zgodi se nič, kar bi sodilo k potovanjem. Potepa se, ne da bi tam kaj obiskal. "Ni kaj obiskati ali pa komaj kaj. Spiram s sebe, kar mi ostaja od Evrope."

Igor Karlin je klarinetist, koncertant, pedagog, prevajalec in avtor, sam pa bi v svoj opis morda dodal še kakšno presenetljivo dejavnost. V knjigi spominov in anekdot nam ne slika veličastne freske svojega življenja in se ne spušča v opisovanje zgodovinskih okoliščin svoje in naše preteklosti, ampak spretno niza kratke, jedrnate in iskrene pripovedi, največkrat kar anekdote ali prigode.

Ta publikacija je posvečena Mariu Magajni, neutrudnemu pričevalcu še danes vznemirljivega in privlačnega povojnega obdobja tržaške zgodovine. Še premalo cenjenemu soustvarjalcu slovenske, italijanske in evropske fotografije, z namenom, da širši javnosti končno ponudimo izbor iz njegove bogate zbirke in se mu primerno oddolžimo za izreden arhiv podob, ki nam ga je zapustil....