Obžalovanje ni nič bolj kot anatomija krutosti tudi anatomija moči, upora in tisočerih iznajdljivih startegij preživetja v radikalnih okkoliščinah, primerljivih s taborišče. (...) "Pričujoči roman je še en dokaz, da strokovnjakinje in strokovnjaki ne vemo nič, dokler ne prisluhnemo, se pogovarjamo, beremo avtobiografije.

Priročnik je namenjen zlasti socialnim in drugim strokovnim delavcem in in delavkam. Želimo, da bi pripomogel k večji ozaveščenosti o vseh razsežnostih terenskega dela. Pomagal naj bi jim, da bi znali ob konkretnem poseganju v različne prostore socialnega dela uporabiti prednosti vsakega izmed njih in se izogniti pastem. Hkrati pa želimo praktike tudi spodbuditi k refleksivni praksi, ki je pri terenskem delu morda še pomembnejša kot sicer, saj se s tem naš odnos z uporabniki poglobi.

Delo je nastalo na podlagi desetletnega raziskovanja in dela na področju neprofitnih organizacij v socialnem varstvu. V raziskovanju organizacijskih dejavnikov na eni strani in socialnega dela na drugi je nastala svojstvena in po svoje inovativna inačica organizacije in menedžmenta v socialnih organizacijah. Delo zaznamuje socialnodelovni pristop k organiziranju dejavnosti, velik poudarek pa je posvečen človeku, ki v teh organizacijah dela in živi. Bogata teoretska znanja se v delu prepletajo s prakso in dajejo bralcu oprijemljiv pogled na znanje, ki ga lahko sam prenaša tudi v vsakdanje delovno življenje.

Uporaba in namen te knjige sta večplastna. V prvi vrsti je beseda o potrebah. Je po eni strani opis situacij, v katerih se znajdejo ljudje z dolgotrajnimi stiskami, po drugi strani poskus na tej podlagi ugotoviti, kaj potrebujejo. Je zemljevid in hkrati vodič po potrebah. Je zbirka zgodbic in anekdot in hkrati razmislekov o njih. Po drugi strani pa je spisek različnih načinov in ravni odgovorov na opisane potrebe. S tem ustvarjamo hkrati teorijo sintakse odgovorov na potrebe ljudi, po drugi pa nabor različnih odgovorov, med katerimi lahko izbiramo. Z besedilom želimo doseči, da bi bolje razumeli situacije in da bi v njih znali bolje ravnati.

Življenje in delo v domovih za stare sta v zadnjih letih postavljena pred nove naloge. Tako uporabniki ustanov kot tudi zaposleni strokovnjaki na tem področju ugotavljajo, da koncepti domov iz preteklosti ne ustrezajo današnjim potrebam, željam in zahtevam strok, zastopanih na področju domskega varstva. Na splošno lahko govorimo o pojavu nove filozofije na področju opravljanja socialnih storitev. Niso več bistvena vprašanja, koliko programov pomoči imamo, koliko ustanov za različne oblike varstva, kako usposobljene strokovne delavce, temveč kako vse to vpliva na reševanje problemov ljudi in njihovo kvaliteto življenja. Pomembne so posebnosti vsakega posameznika, njihove potrebe, želje in interesi. Poudarjena je pravica uporabnika do izbire. To pa je v nasprotju z osnovnimi značilnostmi institucije in prevladujočo medicinsko skrbjo za ljudi..

V knjigi avtorica piše o uporabi in razvijanju znanja v socialnem delu, o tem, kako se lahko v praktičnih situacijah socialnega dela opiramo na teoretsko znanje in kako lahko z neprecenljivimi praktičnimi izkušnjami prispevamo k razvoju vede in stroke socialnega dela. Piše tudi o posebnem, kompleksnem področju socialnega dela - o socialnem delu z družino. Knjiga ima dva dela; v prvem je orisan konceptualni okvir za uporabo in soustvarjanje znanja v socialnem delu z družino, v drugem pa avtorica predstavi svoje razumevanje kompetentnega ravnanja v socialnem delu z družino skozi model, ki ga je sama oblikovala.

Knjiga je nastala na podlagi dveh raziskovalnih projektov in sicer podoktorskega projekta z naslovom "Kvaliteta življenja v primežu zasvojenosti in politike" in ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom "Vrednotenje izvajanja nacionalne strategije in medresorskega sodelovanja na področju dovoljenih in nedovoljenih drog".

Zdi se, da smo v socialnem delu namenili veliko pozornosti metodam neposrednega dela z ljudmi, manj pa smo se posvetili zapisovanju, poročanju in dokumentiranju dela. Pa vendar naj bi zapisi v vseh fazah nastajanja in ravnanja z njimi odsevali doktrinarna načela socialnega dela. Še več, so socialno delo. Zapiski niso nikoli le mrtve besede na papirju, temveč so obenem že dejanja. Posegajo v resničnost in jo spreminjajo. Imajo realno moč kot dokazila, strokovna mnenja, uradna poročila itn., hkrati pa pomembno vplivajo na samodojemanje uporabnikov.

Monografija je prispevek k v razvijanju novega odnosa do oseb z demenco, odnosa, ki je prilagojen potrebam osebam z demenco, njihovemu razumevanju sveta in njihovi komunikaciji z nami. Poudarek je na razvijanju prakse, ki je prilagojena potrebam oseb z demenco in reševanju njihovih stisk in težav.

Raziskovanje življenjskega sveta, virov in akterjev v življenjskem svetu uporabnika, njegovih pričakovanj in perspektiv poteka kot del nove paradigme socialnega dela, utemeljene na upoštevanju različnosti, uporabniški perspektivi, perspektivi moči, etiki udeleženosti in delovnem odnosu z dogovorom in instrumentalno definicijo problema. V nasprotju s klasičnim pristopom se nova paradigma ne osredotoča na diagnozo problema in primanjkljajev, ki je značilna za medicinski model. V središču raziskovanja situacije in razvijanja partnerskega delovnega odnosa ni problem kot dokaz uporabnikove nezmožnosti, kot njegov življenjski primanjkljaj ali neuspeh (Flaker 2001). Raziskovanje je usmerjeno v načrtovanje rešitev, v odkrivanje in mobilizacijo virov in potencialov, ki jih najdemo v življenjskem svetu uporabnika, pri tem pa je poudarek na skupnem iskanju in soustvarjanju rešitev in ciljev, ki jih ob pomoči socialnega delavca želi doseči uporabnik. (Iz poglavja Raziskovanje življenjskega sveta...)