Monografija je prispevek k v razvijanju novega odnosa do oseb z demenco, odnosa, ki je prilagojen potrebam osebam z demenco, njihovemu razumevanju sveta in njihovi komunikaciji z nami. Poudarek je na razvijanju prakse, ki je prilagojena potrebam oseb z demenco in reševanju njihovih stisk in težav.

Raziskovanje življenjskega sveta, virov in akterjev v življenjskem svetu uporabnika, njegovih pričakovanj in perspektiv poteka kot del nove paradigme socialnega dela, utemeljene na upoštevanju različnosti, uporabniški perspektivi, perspektivi moči, etiki udeleženosti in delovnem odnosu z dogovorom in instrumentalno definicijo problema. V nasprotju s klasičnim pristopom se nova paradigma ne osredotoča na diagnozo problema in primanjkljajev, ki je značilna za medicinski model. V središču raziskovanja situacije in razvijanja partnerskega delovnega odnosa ni problem kot dokaz uporabnikove nezmožnosti, kot njegov življenjski primanjkljaj ali neuspeh (Flaker 2001). Raziskovanje je usmerjeno v načrtovanje rešitev, v odkrivanje in mobilizacijo virov in potencialov, ki jih najdemo v življenjskem svetu uporabnika, pri tem pa je poudarek na skupnem iskanju in soustvarjanju rešitev in ciljev, ki jih ob pomoči socialnega delavca želi doseči uporabnik. (Iz poglavja Raziskovanje življenjskega sveta...)

Pričujoče poročilo je nastalo kot vmesno poročilo projekta Individualiziranje financiranja storitev socialnega varstva, ki ga je skupaj z Inštitutom RS za socialno varstvo od leta 2003 po naročilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve izvaja Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Namen projekta je preskusiti način individualnega in neposrednega financiranja. V tem poročilu govorimo o procesu vzpostavljanja projekta, ki se prav zdaj začenja izvajati.

Vsaka klofuta, udarec po ritki ali drugo nasilje nad otrokom, telesno ali duševno, je zoper njegove pravice. Razmislimo o vzgoji svojih otrok brez telesnega kaznovanja!

Z diplomo mi je bilo lažje delat! : znanstveni zbornik ob 50-letnici izobraževanja za socialno delo v Sloveniji.

Koncept delovnega odnosa je dopolnjen s konceptom lZVIRNEGA DELOVNEGA PROJEKTA POMOČI, ki ga soustvarimo v delovnem odnosu. Soustvarjene rešitve, zaželeni razpleti, ki se oblikujejo v delovnem odnosu, se prevajajo v akcijo, v dejanja, v konkretne korake, ki udejanjijo dogovore.

Pričujoča knjiga je začela nastajati v obdobju praznovanja petdesete obletnice profesionalizacije in izobraževanja za socialno delo v Sloveniji v letu 2005. Zdi se, da je potrebno vsaj petdeset let, da se stroka in znanstvena disciplina dovolj uveljavita, da se s kritično refleksijo ozreta k svojim koreninam in kontekstualizirata svoj razvoj v okoliščinah politik, ekonomij in socialnih mentalitet.

Pričujoče delo je izvirno v več pogledih. Prvič, na področje razprave o drogah vpelje politološke in političnoantropološke koncepte in kategorije, s Čemer celotno področje dobi povsem nove spoznavne dimenzije. Zlasti je prodorno glede koncepta človekovih pravic in pofitične posredovanosti drog. Drugič, avtorica nadgradi razumevanje politične vpetosti drogs svojimi lastnimi opažanji in premisleki, ki izvirajo iz njenega terenskega deta, in izdela originalno tipologijo politične posredovanosti drog. Tretjič, gre za prvo celovitejšo analizo in refieksijo političnih razmerij na področju politike drog.

Iz recenzije Igorja Lukšiča

Kaj je moč in kaj je družbena moč? Od česa je odvisna, kako nastaja, na kakšen način razumeti in razlikovati dejavnike ter oblike moči, kako jih lahko aktiviramo, kako moč razporejamo in krepimo (sebi ali drugim)? V kakšni zvezi je s participacijo in vplivom v kreiranju socialnih programov in socialne politike? Kako s socialno intervencijo povečati moč marginaliziranih skupnosti, npr. Romov? Kako ravnamo z močjo na personalnem nivoju, npr. skozi trening asertivnosti kot posebno metodo, namenjeno uporabnikom in izvajalcem storitev (vseh vrst)? Kako vzpostaviti in izboljšati pritožbene mehanizme v socialnih organizacijah in zakaj?