Mati in hči, avtorici popularne TV serije o vrtnarjenju sta v knjigi (po obširnem splošnem uvodu) podrobno opisali 12 zelenjadnic, po katerih je bilo med gledalci oddaje Vrtičkanje in obiskovalci njunih delavnic največ zanimanja. Gre za rastline, ki so zelo primerne za gojitev na domačem vrtu in so jima še posebej ljube. Nekatere so tradicionalne, npr. česen in fižol, druge bolj eksotične, npr. ingver in inka kumara, tretje za naše vrtove zelo nenavadne (npr. kopriva, čemaž). In ker gre vrtnarjenje z roko v roki s kuhanjem in hrambo pridelka, sta Metka in Tina k vsakemu poglavju dodali nekaj preprostih receptov ali idej.

Priročnik zapolnjuje vrzel v poznavanju zdravilnih rastlin. Opisuje pridelovanje zdravilnih rastlin - za razliko od knjig o njihovi uporabi. Priročnik je strokovna publikacija za vse, ki se zanimajo za zdravilne rastline ljubiteljsko ali poklicno in za zagovornike naravnega zdravljenja. Odlikujeta ga izhajanje iz slovenskih geografsko-klimatskih pogojev in praktični pristop.

V knjigi se odpira nov svet, nova pokrajino, kjer kraljujejo rože za lepoto, ki vabijo na pot raziskovanja večplastnosti življenja. V tem čarobnem popotovanju se rože razkrivajo po plasteh, od zunanje barve, oblike, vonja do globin, do bistva rože, do njenega poslanstva: da nam zdravi dušo in telo.

Slovenije se že dolgo drži sloves čiste in lepe države. Zelene države. Parv v letu 2016, v letu nastanka te knjige, je ameriška univerza Yale Slovenijo omenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu. A ta pridevnik zelena je lahko tudi varljiv. Lahko bi denimo pomenil le to, da je neka država redko poseljena ali pa kmetijsko zelo intenzivna. Kar pa za Slovenijo nikakor ne velja. Slovenija je namreč država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo.

Knjiga je na voljo tudi v angleškem jeziku.

Knjiga Od ogolelega do gozdnatega krasa – Pogozdovanje krasa je temeljit zgodovinski pregled, kako je potekalo pogozdovanje krasa pri nas.

Vrtnarski koledar za leto 2016; še lepši, še bolj dodelan, z lepšo in trpežnejšo vezavo.

Jama Velika Pasica je kljub imenu za slovenske razmere pravzaprav majhna. v dolžino, vključno s stranskimi rovi, meri 105 m in v globino nekaj več kot 12 m. Podatki so iz katastra Društva za raziskovanje jam Ljubljana. Jama je bila kot jamski objekt uradno registrirana 15. maja 1927, ko je bil narejen "Zapisnik terenskih ogledov" (med jamarji bolj znan kot "jamarski zapisnik") z opisom jame in dostopa ter izrisanim načrtom.

Doživljanje narave je »spiritus movens« vsake duhovne dejavnosti. Bolj ko gre za intenzivno doživljanje, izpostavljanje v fizičnih skrajnih nad zemeljskim površjem ali pod njim za posebne okoliščine, za naravne pojave ali osebno angažiranje, skratka za subjektivne ali objektivne okoliščine, bolj gre za vprašanje verodostojnosti doživljanja.