Ob razstavi je izdan izčrpni katalog na 223 straneh Železnodobne zgodbe s stičišča svetov, ki vsebuje 217 kakovostnih slik. 

Razstavljeni rokopisi in zgodnji tiski so nastali v različnih krajih in obdobjih, zato so njihove podobe mnogotere: razstavljeni so dokumenti iz papeške pisarne v Rimu, rokopisi iz kraljevskih delavnic Prage in Dunaja pa tudi knjige, ki so jih natisnili v velikih tiskarnah in so jim slikarski okras dodali spretni mojstri peresa in čopiča.

Leta 1907 je bilo ustanovljeno Društvo Sokol I. Ljubljana, ki je združevalo telovadce šempetrskega in vodmatskega predmestja. Društvo domuje v sokolskem domu na Taboru, delo arhitekta Ivana Vurnika, ki je bil svečano odprt junija 1927. Člani društva so osvajali olimpijske medalje, svetovna in evropska prvenstva, obenem pa organizirali bogat kulturni in družabni program. Športno društvo Tabor, ki je nasledilo dediščino TVD Partizana Tabor, ob tradicionalnih športih ponuja tudi moderne vsebine. Razstavo je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju s Športnim društvom Tabor.

Vas zanima, koliko je stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab, najstarejše glasbilo na svetu? Veste, kako je bil narejen srednjeveški top, kakšen obraz je imel zadnji Celjski grof Ulrik II. in kakšen zaklad smo našli v zakopanem keramičnem loncu pri Drnovem?

V publikaciji je predstavljena Zbirka glasbil in glasbenih avtomatov, ki jih hrani Oddelek za zgodovino in uporabno zmetnost Narodnega muzeja Slovenije.

Ko pomislimo na samuraje, se nam pred očmi zvrstijo podobe iz zgodovinskih knjig in filmov. Vidimo jih kot neustrašne vojščake, ki so si za poslanstvo izbrali večni boj z zlom. S katano v roki in ob brezkompromisnem upoštevanju svojega strogega etičnega zakonika os bili dolga stoletja strah vzbujajoči varuhi Japonske. Bojevniki, ki se niso bali smrti in jim je bila čast pomembnejša od življenja, so se v času miru posvečali tudi študiju, poeziji, kaligrafiji, matematiki in urejanju vrtov.

Čarobnost stekla spremlja človeka že več tisoč let. Sprva kot narvno steklo, vulkanski obsidian, primerno za izdelavo kamenodobnih orodij, iz 3. tisočletja pred Kr. pa iz Egipta, Sirije in Mezopotamije že poznamo prve okrasne steklene predmete. Res so si steklo takrat lahko privoščili le najbogatejši in najuglednejše člani družbe, a s časom je zaradi svojih dobrih lastnosti in seveda nenadomestljivega videza postalo del našega vsakdana.