Pred tremi leti so se Manci Košir začele zapisovati »srčnice« – pesmi, ki jih sama le stežka okliče za poezijo, čeprav so tudi to. Ob njenem življenjskem jubileju jih je sedemdeset izšlo v zbirki Iz trebuha in neba, nato pa niso želele potihniti, tako da so se znova vrnile v obliki srčnic za najmlajše.

Kaj pa zdaj? Kje se življenje začne in kje konča? Sem ostala na sredini ali na koncu? Se lahko odločim, da je poletja konec? In kako bo, ko se spet srečava? Se bo vrnil? Bo ostal tam, kjer je? In kje sploh je? Morda ni smiselno o tem izgubljati besed, raje se osredotočim na preživetje... Počutim se, kot da bi plavala v morju in ni nikogar, da bi me rešil. Ljubezen sem izgubljala hitreje, kot teče voda iz odprte pipe.

Poezija

Pričujoča knjige je razdeljena v 11 poglavij, ki kronološko povzemajo pomembna dejstva oz. življenja in dela Antona Janše. Prvi dve poglavji opisujeta Janševo otroštvo in mladost ter prve stike s čebelarstvom. Posebna pozornost je posvečena obdobju pred Janševim odhodom na Dunaj (1766), kjer se je vpisal na bakrorezno-risarsko šolo.

Februarja leta 2018 je bila v izjemno cenjeni znanstveni reviji s področja medicine, The Lancet, št. 10128, objavljena meta-analiza učinkovitosti 21 antidepresivov. Končna ugotovitev, ki so jo takoj razgrabili najbolj brani mediji je bila, da so antidepresivi boljši od placeba. A branje drobnega tiska, v tem primeru branje 290 strani dolgega, na spletu dostopnega dodatka, razkrije, da je ta razlika klinično nepomembna in je zato smiselnost jemanja teh tdravil vprašljiva.  

Melita Vizjak je mlado čedno dekle, ki so jo nekoč postavili v skupino drugačnih. Kako bi se odvijala njena življenjska zgodba, če se ji pred leti ne bi zgodila Erika Pavlin. Trmasta, vztrajna oedagoginja in vsestransko ustvarjalna oseba, ki je uvidela in prepoznala njen talent in se podala na dolgo in naporno pot, da pripelje njen uzjemen dar za barve in oblike med ljudi.

Marija Sreš je rojena 1943 v Bratoncih, v severovzhodni Sloveniji. Leta 1971 je kot misijonska sestra odpotovala v Indijo, kjer si je želela sodelovati s podeželskimi ženskami. Kot ena redkih tujih žensk je na univerzi v Ahmedabadu diplomirala iz gudžaratskega jezika in književnosti. Skoraj štiri desetletja je živela in delala s staroselkami Dungri Garasija v okrožju Sabarkantha na severu Gudžarata.