Pisci poglobljeno obravnavajo splošno analizo časovnosti razlage zakonov, pravo v času in čas v pravu, časovne razsežnosti v kazenskem pravu s poudarkom na problemu retroaktivne veljavnosti podaljšanih zastaralnih rokov, razlago začetka veljavnosti, obvezne moči in uporabe zakona, predvidljivost v civilni pravdi, spremembe sodne prakse v civilnopravnih sporih in njihov vpliv na pravice strank v postopku, časovno vprašanje v prehodnih določbah v civilnem procesnem pravu, sklicevanje na tradicijo kot argument v pravnem razlogovanju, učinkovitost sodnega varstva zoper nosilce oblasti v prostoru in času ter navsezadnje časovne vidike v ustavnosodni presoji. Avtor prikaza priporoča knjigo vsem teoretikom in praktikom ter predlaga nadaljevanje razprave o časovnosti prava, ki bi med drugim zajela sodno prakso tujih nacionalnih, evropskih in mednarodnih sodišč.

Monografija pravzaprav obsega dve knjižni enoti: kritično izdajo dokumentov iz arhiva nekdanje krajevne občine Kopriva na Krasu s spremno študijo in dopolnitev knjige Kraški kruh o tamkajšnjih kamnolomih in kamnarjih, ki je izšla leta 2016. V prvem delu je objavljeno občinsko arhivsko gradivo od srede 19. stoletja, ko je bila občina ustanovljena, do začetka prve svetovne vojne.

Monografija se ukvarja s paremiologijo – delom stavčne frazeologije z žanrskimi značilnostmi pregovorov, rekov, velerizmov in sorodnih paremioloških enot. Predstavlja s sociolingvistično in korpusno raziskavo zamejeno jedro slovenskih paremioloških enot oziroma paremij. Paremiološki minimum – seznam tristotih najbolj poznanih paremioloških enot – je bil do sedaj določen že v vrsti jezikov, vrzel v slovenski frazeologiji delo ne le zapolnjuje, temveč gre še korak dlje. Avtor je paremiološki minimum po slovaškem vzoru s podatki o pogostnosti enot v jezikovnem korpusu nadgradil v paremiološki optimum. V delu sta podrobno predstavljeni sociolingvistična spletna raziskava poznanosti 918 paremioloških enot, izpisanih iz dveh slovarjev ter korpusna raziskava pogostnosti 300 najbolj poznanih izmed njih. Delo prinaša še medjezikovno primerjavo slovenskega in slovaškega paremiološkega optimuma. Predstavljene so tudi oporne točke za nadaljnje raziskave zaledja paremiološkega minimuma ter optimuma, npr. najbolj poznani slovenski antipregovori, ki jim je bilo v slovenskih raziskavah do sedaj posvečeno malo pozornosti. Nazorno je prikazana tudi uporabnost opravljenih raziskav za slovaropisje.

Matija Arko, po domače Hojer, rojen v Sodražici, se je v mladosti izselil v Ameriko in s seboj prinesel veselje do glasbe in harmonike. Glasba je postala pomemben del njegovega življenja in s svojo skupino Hoyer trio je postal zelo priljubljen med Slovenci v ZDA pa tudi med izseljenci drugih narodnosti. S prepletanjem slovenske ljudske glasbe in različnih oblik ameriške popularne glasbe tistega časa je postavil temelje t. i. polka glasbe, ki je zaradi privlačnosti prestopila etnične meje in pozneje dosegla vsesplošno popularnost. Veliko glasbe Matije Arka je dokumentirane in ohranjene na gramofonskih ploščah, ki nudijo vpogled v njegovo delo in zgodovino slovenske glasbe v ZDA. O Matiji Arku, v Ameriki bolj znanem kot Matt Hoyer, in o njegovem glasbenem ustvarjanju smo vedeli v Sloveniji zelo malo. S pričujočo knjigo, ki je angleški prevod slovenske knjige, želimo opozoriti nanj, na njegovo delovanje in na glasbo, ki je ohranjena na starih gramofonskih ploščah.