Ob vrsti del o Tivoliju je Rožnik kljub svoji priljubljenosti nekoliko potisnjen v ozadje. Avtorica knjižice se poda na eno najbolj priljubljenih pešpoti Ljubljane in odkriva Rožnik iz kulturno-umetnostnega in družbenega vidika. V prepletu, v katerem je pustila svoji intuiciji prosto pot, je povezala ključne spomenike in obeležja na Rožniku, posebno pozornost pa namenila cerkvi Marijinega Obiskovanja in Cankarjevemu bivanju na Zgornjem Rožniku.
V knjižici je poudarjena povezanost med naravno in kulturno dediščino, na ključnih rožniških spomenikih pa avtorica pokaže na nesmiselnost ali celo usodnost izključevanja in ločevanja ene in druge.

Knjiga, ki je pred vami, je prva slovenska monografija o Zoranu Mušiču. A je prav, da je po več katalogih njegovih razstav končno izšla. Zagotovo tudi ni zadnja. Vse bodo še dolgo spominjale nas Slovence in druge ljudi po svetu na umetnikove sijajne stvaritve, ki so postale del svetovne slikarske dediščine.

V obsežnem slovarju je večina najpomembnejših frazemov, ki se uporabljajo v slovenskem knjižnem jeziku, in sicer v vseh njegovih zvrsteh. Sestavljen je iz uvodnega in slovarskega dela. V uvodnem delu je na kratko pojasnjeno, kako je ta slovar nastajal, kako je zasnovan in kaj bomo našli v njem.

Botanični terminološki slovar je zasnovan kot normativni slovar, v katerem so botanični termini pojasnjeni z definicijami, navedeni pa so tudi angleški, nemški in latinski oz. latinizirani ustrezniki. Slovar tematsko izhaja iz tradicionalnega pojmovanja botanike, ki razen rastlin obravnava tudi glive, cianobakterije in lišaje, kar pomeni, da upošteva tudi mikologijo, algologijo in lihenologijo. Znotraj botanike so zajeti termini s področja morfologije, fiziologije, ekologije, fitocenologije in drugih z botaniko povezanih področij, kot je npr. biokemija.

Ormož sodi med naša najpomembnejša arheološka najdišča. Že kmalu po začetku izkopavanj, ki jihje leta 1955 za stavbo nekdanjega sodišča velikopotezno zastavila kustosinja Pokrajinskega muzeja na Ptuju Bernarda Perc, je postalo jasno, da je bil kraj v prazgodovini pomembno središče.

Temeljni namen monografije je odstreti del tega tradicionalno spregledanega in zamolčanega področja proučevanja s pomočjo razumevanja izkušenj žensk kot akterk migracijskega procesa. Knjiga, ki je pred vami, predstavlja izkušnje žensk iz Bosne in Hercegovine (Bošnjaki) in žensk iz držav, ki so neloč pripadale Sovjetski zvezi (zlasti Rusije in Ukrajine), z združitvijo teoretičnih in epistemoloških izhodišč pa prispeva k obogatitvi vednosti tako na področju migracijskih študij kot ženskih študij oziroma študij spolov.