Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi – Slovenci je komentiran prevod etnografskih poglavij o Slovencih iz knjižne zbirke Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, ki je nastajala v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja na pobudo prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa (1858–1889) kot domoznanska zbirka z enciklopedičnimi ambicijami. Izhajala je v nemški in madžarski redakciji, po snopičih, ki so zvezani v 24 oz. 21 knjigah, izdanih na Dunaju in v Budimpešti. Vsebina je v vseh razporejena v enotnem zaporedju poglavij o pokrajinskih značilnostih, predzgodovini, zgodovini, narodopisju, glasbi, književnosti, arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu, obrti in gospodarskem življenju. Cilj dela je bila enakovredna predstavitev vseh narodov dvojne monarhije, ki bi prispevala h krepitvi in spoštovanju »različnosti v enosti«. V tej knjigi so objavljena poglavja o Štajerski, Porabju in Prekmurju ter Koroški, spremljajo jih komentarji o značaju zbirke in o obravnavah slovenske narodopisne podobe, materialne kulture ter pripovednega in pesemskega izročila. V drugi knjigi bodo sledila poglavja o Slovencih na Kranjskem in Primorskem.

Tretji zvezek zbranih del Vladimirja Bartola prinaša avtorjevo krajšo prozo, ki je nastajala od konca leta 1934 oziroma začetka leta 1935 pa do konca druge svetovne vojne, in sicer v Beogradu in Ljubljani, delno morda tudi v Kamniku. Pretežni del sestavljajo novele, ki jih je Bartol nameraval objaviti v zbirki Med idilo in grozo, a mu to ni uspelo. Bartolove pripovedi iz tega obdobja so praviloma daljše, oblikovno in slogovno so manj inovativne od zgodnejših, a zato bolj dodelane in bliže obliki klasične novele. Tudi idejno so praviloma nekoliko manj zaostrene, čeprav zvečine ostajajo v območju relativizma, amoralizma in makiavelizma, a tudi determinizma, ki pa so bolj organsko vgrajeni v posamezne like in njihova dejanja. Z nekaterimi besedili se Bartol celo približa naturalizmu.

Terasirane pokrajine, sestavljene iz kmetijskih teras, so kulturne pokrajine s posebno vrednostjo. Knjiga jih v sliki in besedi predstavlja v vsej njihovi pestrosti in privlačnosti. Najprej so izpostavljene svetovne in evropske razsežnosti terasiranih pokrajin in njihovih kmetijskih teras, največ prostora pa namenja slovenskim terasiranim pokrajinam, in sicer ločeno po pokrajinskih tipih, po posameznih pokrajinah in po vzorčnih primerih, ki obsegajo območja izbranih naselij (pilotna območja). V sklepnem delu opozarja tudi na izjemnost in privlačnost nekmetijskih terasiranih pokrajin, ki sta jih oblikovala narava in človek.

V knjigi je zbranih 541 folklornih in spominskih pripovedi, razporejenih v 10 razdelkov. Pripogvedi so z območja med Brkini, centralnim Krasom, Notranjsko, Vipavsko, Italijo, Istro in Hrvaško. Zajetih je 56 vasi, ki spadajo v kar šest občin: Koper, Hrpelje-Kozina, Divača Sežana, Postojna in Vipava.

Pomen monografije je predvsem v tem, da pregledno prikaže sodobne prakse in spoznanja v slovanskem slovaropisju, jih kritično ovrednoti in predlaga uporabo nekaterih tudi v slovenskem prostoru. Delo bo bistveno pripomoglo pri odločanju v dilemah, s katerimi se sooča slovensko splošno slovaropisje po zaključku druge izdaje SSKJ...

Obravnava odpira vprašanje, ki ga bi bilo vredno natančneje obdelati: je smiselno oz. zakaj je v terminologiji smiselno govoriti o protipomenskosti. Tako je vsaj posredno opozorjeno na problematičnost protipomenskosti v terminologiji oziroma vsaj nekatere tipe, značilne za terminologijo. Delo je koristen prispevek za slovensko leksikografijo, saj še z vidika protipomenskosti problemsko opisuje slovarsko predstavitev določenih jezikovnih pojavov...iz recenzije.

Skozi antropološko raziskavo islamskega preporoda med Huiji, kitajsko govorečo etnoreligiozno manjšino, knjiga obravnava hegemonične in alternativne modele modernosti v današnji Kitajski. Osredotočujoč se na formalne in neformalne oblike izobraževanja mladih v revnih predelih kitajskega severozahoda, ki v različni meri združujejo verske in ne-verske vsebine, delo preučuje vpliv kitajskih projektov izgradnje moderne nacionalne države ter krepitve verskih in gospodarskih stikov z državami z večinskim muslimanskim prebivalstvom na (samo)percepcije Huijev kot neločljivega dela kitajske nacije po eni in članov globalne umme po drugi strani. Etnografska študija verskega življenja v univerzitetnem kampusu razkriva, kako mladi Huiji prevprašujejo in kujejo svoje identitete kot moderni, izobraženi kitajski državljani ter hkrati pobožni, krepostni muslimani. Z intimnim prikazom načinov, kako se globalne transformacije odražajo v izkušnjah ljudi na obrobjih Kitajske in islamskega sveta, knjiga prispeva k naraščujoči literaturi o sodobni kitajski in muslimanski religioznosti.

Znanstvena monografija je nastala ob jubileju umetnostnega zgodovinarja dr. Damjana Prelovška. V knjigi zbrane študije so razdeljene v tri vsebinske sklope; v prvem so razprave o arhitektu Jožetu Plečniku, v drugem o arhitekturni zgodovini, v tretjem o likovni umetnosti in glasbi. Avtorji so raziskovalci, ki delujejo v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem, v Švici in Sloveniji. Svoje razprave, s katerimi se poklanjajo nekdanjemu predstojniku, sodelavcu, mentorju, strokovnemu kolegu in prijatelju, so posvetili srednjeevropski umetnosti od srednjega veka do 20. stoletja, s posebnim težiščem na novih spoznanjih o arhitekturni dediščini.

Slovar vsebuje 2150 terminov s področja urbanizma in z njim povezanih strokovnih disciplin (arhitektura, krajinska arhitektura, urbanistična zgodovina in teorija, komunala, geodezija, demografija, kmetijstvo in gozdarstvo, kulturna in naravna dediščina, zakonodaja, geografija, sociologija, antropologija, informatika, urbana ekonomija, varstvo okolja, stanovanja, promet.)