V knjigi so predstavljena različna gledanja slovenskih, avstrijskih in nemških zgodovinarjev na dogajanje ob izbruhu prve svetovne vojne. Študije avtorjev temeljijo na dolgoletnem preučevanje literature in arhivskega gradiva. Objavljeni prispevki dajejo vpogled v različne sfere predvojnega in medvojnega dogajanja in na nekaterih področjih prinašajo povsem nova dognanja. Bralcu bodo omogočila boljše razumevanje geopolitičnih okoliščin, ki so pripeljale do izbruha prve svetovne vojne. V času obeležij stote obletnice usodnega atentata v Sarajevu in začetka prve svetovne vojne avtorji poudarjajo pomen raziskovanja temeljnih dejavnikov, ki so svetovne velesile potisnili v medsebojni konflikt. To jim omogoča presojanje zgodovinskih dejstev iz različnih zornih kotov nacionalnih zgodovinopisji.

Vsako leto se v soboto okoli 4. marca v Višnji Gori na Dolenjskem zberejo številni popotniki, ki se odpravijo na priljubljeni pohod po tako imenovani Jurčičevi poti. Dogodek proslavlja rojstni dan slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča (1844 - 1881), pot pa pohodnike vodi iz Višnje Gore do Muljave (11 km) in z Muljave do Krke (4 km). Udeleženci pohoda odkrivajo posamezne kraje in spomenike, o katerih je Jurčič pisal v svojih številnih, tudi najbolj priljubljenih delih, kot so Domen (1864), Deseti brat (1866) in Kozlovska sodba v Višnji Gori (1867).

Knjižica "Izginjajoči nagrobnik" v desetih kratkih zgodbah oriše zanimive in nenavadne usode nekaterih posameznikov, ki so resnično živeli v Emoni ali na njenem podeželju, v enajsti pa pojasni, zakaj so v antiki in še dolgo pozneje menili, da so Emono zgradili Jazon in njegovi argonavti.

Knjiga Uvod v poetiko Anne A. Ahmatove je napisana na podlagi preučevanja osebnega avtoričinega rokopisnega gradiva (njenih dnevniških in spominskih zapisov), vključujoč obravnavo tako biografskih viro kot tudi zapisov pričevanj pesničinih bližnjih znancev. Srž znanstveno.interpretativnega pristopa in literarno.zgodovinske metode predstavlja izkušnja celostnega soočenja s poezijo A.A.Ahmatove (branje, prevajanje, podrobna analiza). V knjigi je obravnavanih več kot devetdeset posameznih pesmi ter vse večje pesemske celote (cikli in pesnitve) avtoričinega opusa. Knjigo zaokroža dvojezični dodatek enaindvajsetih izbranih pesmi in pesnitev ter odlomkov iz ciklov in pesnitev Anne Andrejevne Ahmatove.

Danes se pogosto poudarja kvarni vpliv modernizacije in potrošniške kulture na religijo in religioznost, a že sam obstoj tradicionalne religioznosti v (post)moderni japonski družbi kaže na skrivnost nekakšnega sožitja. Avtorica knjige ključ do razumevanja religije v potrošniški družbi poišče v t. i. ljudski religioznosti, ki jo analizira v družbenoekonomskih in političnih kontekstih od zgodnjemoderne do sodobne japonske družbe. Pokaže, kako je japonsko pluralno religijsko polje ob uradni religiji »dopuščalo« ljudsko religioznost v njenih tuzemskih interesih in praktičnih koristih, v »imanentističnem« pojmovanju božanstev in v eklektičnem, neafiliacijskem prakticiranju religije, s čimer je ta imela ugodno spodbujevalno vlogo v modernizacijskih procesih. Z empirično raziskavo potrošniškega prostora priljubljenega templja Togenuki jizō v središču Tokia pokaže, da nakupovanje oblačil in hrane z religioznimi simboli (na številne praznične dni templja) služi potrjevanju družbenih identitet in vzpostavljanju začasnih skupnostnih kontekstov, v katerih se dokaj regularno vršijo religiozne prakse in krepi verovanje, ki stoji za religioznimi simboli.

Besedilo knjige odlikuje prostranost, prehodnost in povezanost - razprave tematsko segajo od obravnav folklornih, etnoloških in socialnih značilnosti do naravnih danosti Prejmurja. S prehodi iz ene tematike v drugo se poglavja povezujejo v pisano podobo panonske pokrajine. Ta ostaja, žal, nekoliko okrnjena in ne do konca izrisana. Okoliščine, ki so v zadnjem letu globoko posegle v delovanje postaje, so prekinile načrtovano deloin pripravo srečanj raziskovalcev, na katerih bi osvetlili življenje drugih skupnosti v Prekmurju (predvsem madžarske in romske) in delo pomembnih prekmurskih osebnosti.

Dežela senc je berilo za uporabo pri pouku zgodovine v slovenskih osnovnih in tudi srednjih šolah. V prvem delu so predstavljene zgodovinske razmere, ki so vodile do antisemitizma in holokavsta v Evropi, v drugem pa so podrobneje predstavljene slovenske razmere. Podrobneje je opisana izkušnja preživele interniranke Erike Fürst, posebna pozornost pa je namenjena izboru slikovnega gradiva, med katerim so tudi odlomki iz dveh grafičnih novel: Maus Arta Speigelmana in Berlin (knjiga 1 in 2) Jasona Lutesa. Prva, nedopolnjena izdaja je izšla leta 2012, tudi v angleščini.

Leta 1935 rojena Miriam Steiner Aviezer je do svojega šestega leta živela idilično življenje. V lekarni njenega očeta Bele Steinerja v Trebnjem se ljudje niso srečevali samo zaradi zdravil, temveč tudi zaradi radijskih in časopisnih novic, ki jih Bela Steiner še sveže posredoval svojim strankam. Aprila 1941 se je njihovo življenje čez noč spremenilo. V skrbeh za mamo, ki je živela v Karlovcu, je mama Zora s hčerko Miriam odpotovala na Hrvaško, kjer so ju zajeli ustaši in ju poslali v taborišče Nova Gradiška. Od tam ju je oče z velikimi težavami spravil nazaj v Slovenijo, od koder so jih kmalu zatem Italijani izselili v taborišče Ferramonti.