Bedenice so tretja knjiga, ki jo avtor posveča Koprivi na Krasu. V njej ima glavno besedo pokojni etnolog in slovstveni folklorist Milko Matičetov mednarodnega slovesa, ki je zapustil ogromno neobjavljenih zapisov iz Koprive in kraške okolice. Obsežnost, bogastvo in pestrost teh domoznanskih, etnografskih in folklorističnih zapiskov, ki so nastajali od njegovih mladih let dalje, so narekovali še eno zajetno knjigo, katere poglavitna vsebina sega od zgodovinskih izročil iz starih in polpreteklih časov ter folklornih in drugih ljudskih pripovedi, zgodb, pronicljivih portretov vaščanov in vaščank do raznih anekdot, pravljic, pesmi, molitev, pregovorov, rekov, vaških špotljivk, starih narečnih besed in drugega drobiža. Njegova rokopisna zapuščina je dopolnjena s prepisi tonskih posnetkov pripovedovalcev in pevcev iz Koprive, ki jih je prispeval Glasbenonarodopisni inštitut iz Ljubljane, avtor knjige pa jo je še obogatil z živim kraškim izročilom ter s sorodnimi zapisi in objavami drugih avtorjev, med katerimi je treba posebej omeniti zapiske avberskega župnika Virgila Ščeka. S to knjigo je sklenjena trilogija o Koprivi, ki obsega materialno, družbeno in duhovno kulturo kraških ljudi

Namen obravnave je predstaviti in opredeliti. katere besed(ic)e nastopajo v vlogah prostih morfemov, na katere polnopomenske besede se ti prosti morfemi navadno pomensko in skladenjsko navezujejo in kakšna in kolikšna je vloga prostih morfemov v slovenščini. Na vsa ta vprašanja vsaj do neke mere odgovarjajo obstoječi slovnični in slovarski priročniki, za prepoznavanje in razumevanje prostih morfemov pa je verjetno koristna ciljna obravnava, ki skuša čim bolj celovito zaobjeti pojav prostomorfemskosti v slovenščini. Namen te obravnave je tudi do neke mere usmeriti nadaljne slovnične in slovarske predstavitve prostih morfemov v čim bolj jasno prepoznavanje pojava prostomorfemskosti. Ta pojav namreč do neke mere rahlja meje leksemov in odločilno vpliva na pomenska in slovnična razmerja med leksemi, s tem pa sogradi in sooblikuje slovensko skladnjo.

Lepota dolenjske pokrajine, rodovitna ravnina, vinorodni griči in gozdnati hribi so stoletja dolgo privabljali cerkveno in posvetno gospodo, ki je krojila pestro zgodovino, domačemu življu pa z njo in ujmami povezane boljše in slabše čase. da zadnjih ni bilo malo, pričajo pretresljive socialne pripovedi, a kot blažitev trpljenja tudi številne anekdote in šaljive pripovedi, posebnost pa so morda tiste, ki izkazujejo zelo pretanjen občutek za jezik, za pomen in zven besed, s katerimi lahko zvito nadvladajo kogar koli. Prav to želi poudariti naslov knjige Naruobe prav, kajti nič ni nujno tako, kot je videti na prvi pogled.

Dr. Katarina Šmid, znanstvena sodelavka in docentka Univerze na Primorskem ter odlična poznavalka antične umetnosti, je v knjižnici o Orfejevem spomeniku osvetlila enega najbolj občudovanih spoemnikov na Slovenskem, ki opominja na čase, ko se je Ptuj imenoval Poetovio in bil mnogo večji in pomembnejši, kot je dandanašnji. Monumentalna nagrobna stela enega od mestnih veljakov morda še vedno stoji na svojem prvotnem mestu, od srednjega veka do sredine 19. stoletja pa je služila za pranger. Izjemen spomenik rimskega kiparstva je vzbujal pozornost že v 16. stoletju, v novejšem času pa skorajda ni bilo poglobljenih razprav o njem. Katarina Šmid je podrobno preučila reliefne upodobitve, jih primerjala s sorodnimi motivi na drugih antičnih umetninah, podvomila je o pravilnem branju danes komajda še vidnega napisa, predlagala novo datiranje veličastnega pomnika antične Petovione ter hkrati opozorila na nujne ukrepe za njegovo ohranitev.

Druga, dopolnjena in pregledana izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja vsebuje 6453 strokovnih izrazov z različnih farmacevtskih področij (farmacevtska kemija, farmacevtska tehnologija, farmakognozija, farmakokinetika, homeopatija, imunologija, lekarniška farmacija, medicinski pripomočki, zgodovina farmacije ipd.). Besedilo prve izdaje slovarja iz leta 2011 je bilo v celoti pregledano, pri čemer je bilo dopolnjenih 1160 definicij. Dodanih je bilo 1035 novih slovarskih sestavkov, zlasti s področja farmacevtske tehnologije, farmakognozije in zgodovine farmacije.

Achille Mbembe je eden najprodornejših teoretikov globalnega kapitalističnega neoliberalnega sveta. Rodil se je leta 1957 v nekdanji francoski koloniji Kamerun, izobraževal se je v Franciji in doktoriral iz zgodovine na Sorboni. Danes poučuje na Inštitutu za družbene in ekonomske raziskave Wits (Istitute for Social and Economic Researc, WISER) na Univerzi Witwatersrand v Johannesburgu v Južnaafriški republiki. Kot neizprosen kritik zahodne dominacije v času postkolonializma, ki razvija in nadaljuje klasično prelomno delo Frantza Fanona, sodi med ključne figure kritične misli danes. Objavil je več knjig, Kritika črnskega uma je doslej njegovo najodmevnejše, v več jezikov prevedeno delo.

Druga izdaja knjige arheologa dr. Ivana Šprajca je prvoosebna pripoved o raziskovanju na območju Majev v jugovzhodni Mehiki do leta 2014. Za skoraj tretjino razširjena knjiga uglednega strokovnjaka, ki je leta 2009 prvič izšla v slovenščini in bila kasneje prevedena v nemščino, v tisku pa je tudi angleška izdaja, je pustolovska pripoved, v kateri se vrstijo berljive dogodivščine, težave, nevarnosti in zmagoslavja, kot jih doživlja arheolog v tropskem gozdu.

Znanstvena monografija Oktobrska revolucija 1917—2017: med izkušnjo, interpretacijo in poetizacijo je dragocen pogled ne le v zgodovino, temveč tudi v socialne napetosti neoliberalnega kapitalizma današnjega časa. Na podlagi svežih pristopov predoči analizo, usklajeno z raziskovalnimi smernicami v okoljih, ki se mnogo bolj posvečajo vprašanjem globalne zgodovine, kot se slovensko.