The regions of the northern adriatic and the eastern Alps share a common historical and cultural legacy that transcends modern political and linguistic divisions. Since prehistory and most particularly in the Roman period, the relatively easily accessible mountain passes in these regions favoured the development of a road network across the Alps, ensuring close contacts as well as an economic and cultural exchange between the Mediterranean and the continent...

Cvinger nad Virom pri Stični velja za eno najpomembnejših železnodobnih središč na območju jugovzhodnih Alp. Njegova pomembnost se ne izraža zgolj v velikosti in umeščenosti v prostor, ampak tudi v ekonomski moči prebivalstva, ki jo je moč razbrati iz bogatih najdb najdenih na stiških nekropolah. Do sedaj je bilo o Stični objavljeno lepo število znanstvenih razprav, člankov in monografij, ki večinoma obravnavajo najdbe z grobišč. Predstavljeni so bili tudi izsledki naselbinskih izkopavanj z mednarodno soudeležbo v letih 1967 do 1974, vendar brez celovite in poglobljene analize keramičnih najdb. Le-tem je posvečena pričujoča knjiga, razdeljena v tri dele.

Drugi del Slovenskega lingvističnega atlasa z besedjem iz tematskega sklopa »kmetija« (SLA 2.1 Atlas in SLA 2.2 Komentarji) prinaša izjemno leksično bogastvo slovenskih narečij (okrog 2000 besed) in odpira možnosti za nove jezikoslovne, etnološke, zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije. Vanj je zajetih 88 vprašanj za prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila, gradivo zanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih. Komentarji imajo enotno zgradbo z gradivsko in jezikoslovno predstavitvijo gradiva, morfološko analizo narečnih leksemov, posebnostmi kartiranja in opozorilom na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih. Novost SLA 2 je etnološka osvetlitev obravnavanih pojmov in njihova predstavitev z izvirnimi ilustracijami. Atlas z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter spremljajočimi indeksi narečnega gradiva predstavlja rezultate jezikoslovne analize in geolingvistično predstavitev tega dela žive kulturne dediščine.

Knjiga zadeva občutljivo temo, ki v slovenskem zgodovinopisju ni povsem nedotaknjena, je pa šele na začetku uveljavljanja ene izmed poddisciplin - zgodovine mentalitet in vsakdanjega življenja. Gre za drugi in zadnji del avtorjeve zgodovinske raziskave o ljubezenski morali - prvi del, s podnaslovom Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo, je izšel leta 2015. V drugem delu je predstavljena ljubezenska in spolna morala v kontekstu nedovoljenih, grešnih, kriminaliziranih in drugih deviantnih oblik. Arhivski in materialni viri so avtorjevo pozornost usmerili v obdobje med 8. in 18. stoletjem, z večjim poudarkom na renesančno in baročno dobo (16. - 18. stoletje). 

V knjigi so zbrane raznolike zgodbe iz jugoslovanske industrijske, vsakodnevne, mitske, popkulturne preteklosti in dediščine. A vendarle, te zgodbe, ki rastejo iz socialistične preteklosti, so zgodbe reči, ki imajo pomembno mesto tukaj in sedaj. Avtorji s pomočjo junakov in junakinj svojih esejev premišljujejo o dramatičnih in pomembnih spremembah, o preoblikovanjih vsakdanjih, kulturnih, političnih, ekonomskih in afektivnih svetovih na območju nekdanje Jugoslavije.

V monografiji avtor odpira vprašanja jugoslovanske avtomobilske dediščine in spomina. Pri tem za izhodišče vzame avto Zastava 750 oziroma popularnega fička. Skozi postjugoslovanske zgodbe tega predmeta razčleni življenje avtomobila, ki je verjetno najodločneje zaznamoval jugoslovansko avtomobilsko zgodovino. Vendar pa avtor seže dlje od nostalgije in spomina in avto vzame kot predmet, ki odpira večplastna vprašanja o avtomobilski dediščini, odnosu do socialistične preteklosti skozi perspektivo avtomobilizma, do vprašanja nacionalizacije tako spomina kot tudi tehniške dediščine. Skozi analizo različnih praks prisedanjanja preteklosti tematizira vprašanje afekta in avtomobilnosti, odnos med avtomobilom in (popularno, digitalno) kulturo ter nenazadnje širši odnos do socialistične preteklosti.

Znanstvena monografija podaja spoznanja o strukturi in funkciji kulturne pokrajine Ljubljanskega barja, ki jo sestavljajo ravnina, sredi katere se dvigajo osamelci, ter hribovje in gričevje na obrobju. Večji del območja, ki ga bistveno zaznamuje voda in izjemna biotska pestrost, je bil leta 2008 razglašen za Krajinski park Ljubljansko barje. V raziskavi smo na treh pilotnih območjih identificirali 28 pokrajinskih gradnikov, ki so odvisni od geološke podlage, vode ter od rabe zemljišč in prispevajo h pokrajinski pestrosti. Pomemben vpliv na rabo zemljišč imajo kmetijska plačila kmetom, ki največ prispevajo k obdelanosti zemljišč ter sonaravni reji, precej manj pa k ohranjanju bolj naravnih pokrajinskih gradnikov. V monografiji ugotavljamo, da je z vidika trajnostnosti ključno stremljenje k takšni pokrajinski pestrosti, ki zagotavlja čim boljše delovanje pokrajine in več različnih ekosistemskih storitev. Analiza razvoja pilotnih območij v štirih časovnih obdobjih je pokazala, da so bile sprva v pokrajini glavne gonilne sile kmetijstvo, poselitev in upravljanje z vodo, v zadnjih desetletjih pa postajata vse pomembnejši gonilni sili naravovarstvo in turizem.

Gre za doslej najbolj obširen spominski zapis kakšnega udeleženca iz naših dežel o tej bitki, pomembni tudi za nadaljno zgodovino slovenskega naroda. Prispevki, ki so dodani tem spominom, so izvirne znanstvene razprave in celovito osvetljujejo dobo in življenje pisca. Vsebina je zanimiva tako v spominih kot tudi v ostalih prispevkih in pomeni bistveno dopolnitev naših dosedanjih vedenj o teh dogodkih, ki so bili doslej precej mačehovsko obdelani.

Že dlje časa se pri intelektualcih in tudi sicer moralno občutljivih ljudeh postavlja v ospredje vprašanje, ki je integralno povezano na eni strani z razpadom hiliastičnih ideologij, na drugi pa z neoliberalističnim apetitusom različnih klikaških in lobističnih energij, ki se kažejo v aktualnem družbenem dogajanju. Ta civilizacijski sindrom opažamo povsod po svetu, še najbolj pa izstopa v postkomunističnem svetu in seveda tudi na Slovenskem, saj so razpadli nekdanji totalitaristični družbeni normativi, ki jih niso mogle nadomestiti nobene trdne tradicionalne humanistične vrednote in norme, ker so pod pritiskom zakrnele, v novih ratsežjih sedanjega zgodovinskega trenutka in prevrednotenju vrednot pa zato, ker niso dovolj vitalne, tudi ne dosegajo pravih formativnih učinkov v družbi. Posledica tega je, da smo priča tistemu stanju duha v slovenski družbi, katerega emanacija je razpad moralnih imperativov.....iz uvodne besede.

Christopher Marlowe, kanonični odpadnik je prva slovenska monografska obravnava enega od dveh najpomembnejših elizabetinskih književnikov. Ta literarnozgodovinska predstavitev Christopherja Marlowa slovenskemu bralstvu pa je obenem tudi izjemno relevanten poseg v samo angleško marlowoslovje pa tudi v najnovejšo literarno teorijo, kolikor jo zaznamujejo novi historizem, kulturni materializem, feministična teorija in queerovske študije. Zavrlova knjiga je pomemben prispevek k proučevanju elizabetinske književnosti nasploh in doslej najboljši prikaz njene slovenske recepcije. Kolikor je ta recepcija tako nasledek kakor vir širšega pojmovanja svetovne in nacionalne književnosti, je torej Zavrlova monografija relevantna za vsako literarnovedno obravnavo slovenskega kulturnega in ideološkega horizonta....iz recenzije.