Knjiga na podlagi etnografskih, folklorističnih, zgodovinskih, jezikovnih, ikonografskih in literarnih virov iz rauličnih geografskih območij Evrope in iz različnih obdobij evropske zgodovine identificira skupen simbolizem krožnega gibanja v evropski tradicijski kulturi.

Novo znanstveno delo s področja nacionalne glasbene zgodovine nam daje priložnost, da pomislimo, kako ima razpravljanje o zgodovini glasbe na Slovenskem že dolgo in ugledno tradicijo.

Karel Štrekelj je v slovenski humanistiki znamenit zlasti kot narodopisec in jezikoslovec, manj pa je znan kot literarni zgodovinar. Na univerzi v Gradcu pa je imel Štrekelj v štirih semestrih ob prelomu stoletja predavanja o slovenski literaturi Zgodovina slovenskega slovstva I - IV.

Darwinov Dnevnik raziskovanj je prvič izšel leta 1838 z naslovom Dnevnik in omembe. 1832-1836 (Journal and remarks. 1832-1836) kot tretji zvezek končnega poročila, ki ga je moral pripraviti kapitan FitzRoy o dveh raziskovalnih ekspedicijah oz. meritvenih plovbah z ladjama Adventure in Beagle.

Dokument, ki nas opozarja, da je jezik nenehno v nastajanju, gibljiv in sproščen, v slovarju ujeto besedje pa svojevrsten odsev časa, v katerem so besede živele. Dopolnilo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Aprila 2012 smo ceno Slovenskega pravopisa 2001 iz prvotnih 96 EUR znižali na 59 EUR. Vsak kupec knjižne verzije brezplačno prejmo tudi izvod slovarja na CD-ROM-u.

Slovar je namenjen strokovnjakom, ki se ukvarjajo s smučarstvom, o njem pišejo ali govorijo v slovenskem, angleškem, francoskem in nemškem jeziku, športnikom, študentom in ljubiteljem tega športnega področja.

Lacan je v enem svojih zadnjih seminarjev bistvo nezavednega v psihoanalitičnem pomenu besede opisal z izrazom nesporazum. V naslednjem koraku je nesporazum povezal z idejo travmatizma, rekoč da je govoreče bitje travmatizirano z nesporazumom in nemara je natanko v tem bistvo psihoanalitične invencije.

...Naš čas je nedvomno čas dokončnega izginotja bogov. ... kot prebivalci Zemljinega neskončnega bivališča lahko rečemo, da je vse tukaj, da je vedno le tukaj in da je vir mišljenja jasno naznanjena in jasno deklarirana egalitarna plitvost tega, kar nas tukaj doleti. Tukaj smo neskončni. Tukaj nam ni nič obljubljeno, lahko smo le zvesti temu, kar nas doleti.

Knjiga je sad dobrega stoletja, predvsem pa zadnejga poldrugega desetletja raziskovanj na Ljubljanskem barju, ki jih večidel vodimo sodelavci Inštituta za arheologijo Znanstvenorazisovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane.