V monografiji avtor odpira vprašanja jugoslovanske avtomobilske dediščine in spomina. Pri tem za izhodišče vzame avto Zastava 750 oziroma popularnega fička. Skozi postjugoslovanske zgodbe tega predmeta razčleni življenje avtomobila, ki je verjetno najodločneje zaznamoval jugoslovansko avtomobilsko zgodovino. Vendar pa avtor seže dlje od nostalgije in spomina in avto vzame kot predmet, ki odpira večplastna vprašanja o avtomobilski dediščini, odnosu do socialistične preteklosti skozi perspektivo avtomobilizma, do vprašanja nacionalizacije tako spomina kot tudi tehniške dediščine. Skozi analizo različnih praks prisedanjanja preteklosti tematizira vprašanje afekta in avtomobilnosti, odnos med avtomobilom in (popularno, digitalno) kulturo ter nenazadnje širši odnos do socialistične preteklosti.

Znanstvena monografija podaja spoznanja o strukturi in funkciji kulturne pokrajine Ljubljanskega barja, ki jo sestavljajo ravnina, sredi katere se dvigajo osamelci, ter hribovje in gričevje na obrobju. Večji del območja, ki ga bistveno zaznamuje voda in izjemna biotska pestrost, je bil leta 2008 razglašen za Krajinski park Ljubljansko barje. V raziskavi smo na treh pilotnih območjih identificirali 28 pokrajinskih gradnikov, ki so odvisni od geološke podlage, vode ter od rabe zemljišč in prispevajo h pokrajinski pestrosti. Pomemben vpliv na rabo zemljišč imajo kmetijska plačila kmetom, ki največ prispevajo k obdelanosti zemljišč ter sonaravni reji, precej manj pa k ohranjanju bolj naravnih pokrajinskih gradnikov. V monografiji ugotavljamo, da je z vidika trajnostnosti ključno stremljenje k takšni pokrajinski pestrosti, ki zagotavlja čim boljše delovanje pokrajine in več različnih ekosistemskih storitev. Analiza razvoja pilotnih območij v štirih časovnih obdobjih je pokazala, da so bile sprva v pokrajini glavne gonilne sile kmetijstvo, poselitev in upravljanje z vodo, v zadnjih desetletjih pa postajata vse pomembnejši gonilni sili naravovarstvo in turizem.

Gre za doslej najbolj obširen spominski zapis kakšnega udeleženca iz naših dežel o tej bitki, pomembni tudi za nadaljno zgodovino slovenskega naroda. Prispevki, ki so dodani tem spominom, so izvirne znanstvene razprave in celovito osvetljujejo dobo in življenje pisca. Vsebina je zanimiva tako v spominih kot tudi v ostalih prispevkih in pomeni bistveno dopolnitev naših dosedanjih vedenj o teh dogodkih, ki so bili doslej precej mačehovsko obdelani.

Že dlje časa se pri intelektualcih in tudi sicer moralno občutljivih ljudeh postavlja v ospredje vprašanje, ki je integralno povezano na eni strani z razpadom hiliastičnih ideologij, na drugi pa z neoliberalističnim apetitusom različnih klikaških in lobističnih energij, ki se kažejo v aktualnem družbenem dogajanju. Ta civilizacijski sindrom opažamo povsod po svetu, še najbolj pa izstopa v postkomunističnem svetu in seveda tudi na Slovenskem, saj so razpadli nekdanji totalitaristični družbeni normativi, ki jih niso mogle nadomestiti nobene trdne tradicionalne humanistične vrednote in norme, ker so pod pritiskom zakrnele, v novih ratsežjih sedanjega zgodovinskega trenutka in prevrednotenju vrednot pa zato, ker niso dovolj vitalne, tudi ne dosegajo pravih formativnih učinkov v družbi. Posledica tega je, da smo priča tistemu stanju duha v slovenski družbi, katerega emanacija je razpad moralnih imperativov.....iz uvodne besede.

Christopher Marlowe, kanonični odpadnik je prva slovenska monografska obravnava enega od dveh najpomembnejših elizabetinskih književnikov. Ta literarnozgodovinska predstavitev Christopherja Marlowa slovenskemu bralstvu pa je obenem tudi izjemno relevanten poseg v samo angleško marlowoslovje pa tudi v najnovejšo literarno teorijo, kolikor jo zaznamujejo novi historizem, kulturni materializem, feministična teorija in queerovske študije. Zavrlova knjiga je pomemben prispevek k proučevanju elizabetinske književnosti nasploh in doslej najboljši prikaz njene slovenske recepcije. Kolikor je ta recepcija tako nasledek kakor vir širšega pojmovanja svetovne in nacionalne književnosti, je torej Zavrlova monografija relevantna za vsako literarnovedno obravnavo slovenskega kulturnega in ideološkega horizonta....iz recenzije.

Slovenski etimološki slovar je namenjen vsakomur, ki ga zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vodi voda, vinu vino in ne kako drugače, od kod so v slovenščino prišle besede aperitiv, gangster, garsonjera in kateri so njihovi prvotni pomeni. Zasnovan je kot jezikovni priročnik, s katerim lahko tudi jezikovnih besedil manj vajen uporabnik izve, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile. Slovar v 9494 slovarskih sestavkih prinaša vpogled v zgodovino in predzgodovino več kot 30.000 najpogosteje rabljenih besed sodobnega slovenskega jezika.

Rastlinski in živalski ostanki, ki jih najdemo na arheoloških najdiščih ter v močvirskih in jezerskih sedimentih, so dober vir podatkov o načinu življenja, gospodarstvu, prehranskih navadah, nekdanjem okolju in prilagoditvi človeka nanj v različnih obdobjih. Vendar pa je treba znati te podatke pravilno zbrati in "prebrati". S prvo celovito predstavitvijo področja delovanja palinologije, arheobotanike in arheozoologije v slovenskem jeziku bo to odslej lažje.

Umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki, ki se v zadnjih letih s pretanjenim občutkom za arhitekturo in urbanizem sistematično posveča mariborskemu prostoru, je temeljito raziskala okoliščine nastanka Vurnikove kolonije, evropske vzore zanjo, se posvetila bivalnim potrebam delqavcev in mestni stanovanjski politiki.

Knjiga na podlagi etnografskih, folklorističnih, zgodovinskih, jezikovnih, ikonografskih in literarnih virov iz rauličnih geografskih območij Evrope in iz različnih obdobij evropske zgodovine identificira skupen simbolizem krožnega gibanja v evropski tradicijski kulturi.

Novo znanstveno delo s področja nacionalne glasbene zgodovine nam daje priložnost, da pomislimo, kako ima razpravljanje o zgodovini glasbe na Slovenskem že dolgo in ugledno tradicijo.