Znanstvena monografija podaja spoznanja o strukturi in funkciji kulturne pokrajine Ljubljanskega barja, ki jo sestavljajo ravnina, sredi katere se dvigajo osamelci, ter hribovje in gričevje na obrobju. Večji del območja, ki ga bistveno zaznamuje voda in izjemna biotska pestrost, je bil leta 2008 razglašen za Krajinski park Ljubljansko barje. V raziskavi smo na treh pilotnih območjih identificirali 28 pokrajinskih gradnikov, ki so odvisni od geološke podlage, vode ter od rabe zemljišč in prispevajo h pokrajinski pestrosti. Pomemben vpliv na rabo zemljišč imajo kmetijska plačila kmetom, ki največ prispevajo k obdelanosti zemljišč ter sonaravni reji, precej manj pa k ohranjanju bolj naravnih pokrajinskih gradnikov. V monografiji ugotavljamo, da je z vidika trajnostnosti ključno stremljenje k takšni pokrajinski pestrosti, ki zagotavlja čim boljše delovanje pokrajine in več različnih ekosistemskih storitev. Analiza razvoja pilotnih območij v štirih časovnih obdobjih je pokazala, da so bile sprva v pokrajini glavne gonilne sile kmetijstvo, poselitev in upravljanje z vodo, v zadnjih desetletjih pa postajata vse pomembnejši gonilni sili naravovarstvo in turizem.

Gre za doslej najbolj obširen spominski zapis kakšnega udeleženca iz naših dežel o tej bitki, pomembni tudi za nadaljno zgodovino slovenskega naroda. Prispevki, ki so dodani tem spominom, so izvirne znanstvene razprave in celovito osvetljujejo dobo in življenje pisca. Vsebina je zanimiva tako v spominih kot tudi v ostalih prispevkih in pomeni bistveno dopolnitev naših dosedanjih vedenj o teh dogodkih, ki so bili doslej precej mačehovsko obdelani.

Že dlje časa se pri intelektualcih in tudi sicer moralno občutljivih ljudeh postavlja v ospredje vprašanje, ki je integralno povezano na eni strani z razpadom hiliastičnih ideologij, na drugi pa z neoliberalističnim apetitusom različnih klikaških in lobističnih energij, ki se kažejo v aktualnem družbenem dogajanju. Ta civilizacijski sindrom opažamo povsod po svetu, še najbolj pa izstopa v postkomunističnem svetu in seveda tudi na Slovenskem, saj so razpadli nekdanji totalitaristični družbeni normativi, ki jih niso mogle nadomestiti nobene trdne tradicionalne humanistične vrednote in norme, ker so pod pritiskom zakrnele, v novih ratsežjih sedanjega zgodovinskega trenutka in prevrednotenju vrednot pa zato, ker niso dovolj vitalne, tudi ne dosegajo pravih formativnih učinkov v družbi. Posledica tega je, da smo priča tistemu stanju duha v slovenski družbi, katerega emanacija je razpad moralnih imperativov.....iz uvodne besede.

Christopher Marlowe, kanonični odpadnik je prva slovenska monografska obravnava enega od dveh najpomembnejših elizabetinskih književnikov. Ta literarnozgodovinska predstavitev Christopherja Marlowa slovenskemu bralstvu pa je obenem tudi izjemno relevanten poseg v samo angleško marlowoslovje pa tudi v najnovejšo literarno teorijo, kolikor jo zaznamujejo novi historizem, kulturni materializem, feministična teorija in queerovske študije. Zavrlova knjiga je pomemben prispevek k proučevanju elizabetinske književnosti nasploh in doslej najboljši prikaz njene slovenske recepcije. Kolikor je ta recepcija tako nasledek kakor vir širšega pojmovanja svetovne in nacionalne književnosti, je torej Zavrlova monografija relevantna za vsako literarnovedno obravnavo slovenskega kulturnega in ideološkega horizonta....iz recenzije.

Slovenski etimološki slovar je namenjen vsakomur, ki ga zanima, zakaj se kruhu reče kruh, vodi voda, vinu vino in ne kako drugače, od kod so v slovenščino prišle besede aperitiv, gangster, garsonjera in kateri so njihovi prvotni pomeni. Zasnovan je kot jezikovni priročnik, s katerim lahko tudi jezikovnih besedil manj vajen uporabnik izve, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile. Slovar v 9494 slovarskih sestavkih prinaša vpogled v zgodovino in predzgodovino več kot 30.000 najpogosteje rabljenih besed sodobnega slovenskega jezika.

Umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki, ki se v zadnjih letih s pretanjenim občutkom za arhitekturo in urbanizem sistematično posveča mariborskemu prostoru, je temeljito raziskala okoliščine nastanka Vurnikove kolonije, evropske vzore zanjo, se posvetila bivalnim potrebam delqavcev in mestni stanovanjski politiki.

Knjiga na podlagi etnografskih, folklorističnih, zgodovinskih, jezikovnih, ikonografskih in literarnih virov iz rauličnih geografskih območij Evrope in iz različnih obdobij evropske zgodovine identificira skupen simbolizem krožnega gibanja v evropski tradicijski kulturi.

Novo znanstveno delo s področja nacionalne glasbene zgodovine nam daje priložnost, da pomislimo, kako ima razpravljanje o zgodovini glasbe na Slovenskem že dolgo in ugledno tradicijo.

Karel Štrekelj je v slovenski humanistiki znamenit zlasti kot narodopisec in jezikoslovec, manj pa je znan kot literarni zgodovinar. Na univerzi v Gradcu pa je imel Štrekelj v štirih semestrih ob prelomu stoletja predavanja o slovenski literaturi Zgodovina slovenskega slovstva I - IV.

Darwinov Dnevnik raziskovanj je prvič izšel leta 1838 z naslovom Dnevnik in omembe. 1832-1836 (Journal and remarks. 1832-1836) kot tretji zvezek končnega poročila, ki ga je moral pripraviti kapitan FitzRoy o dveh raziskovalnih ekspedicijah oz. meritvenih plovbah z ladjama Adventure in Beagle.