Knjiga obravnava opus Dragana Živadinova iz političnega, umetniškega, tehnoznastvenega in filozofskega vidika (predvsem prek filozofij Gillesa Delleuza, Friedricha Nietzscheja in Michela Foucaulta), in sicer skozi vse tri razvojne faze njegovega gledališča: Scipion Nasice (1983-1987), Rdeči pilot (1987-1990) in Noordung (1990-1995-2045). V središču zanimanja Živadinova je gledalec oziroma mehanizem njegove vključenosti v predstavo, zaradi česar so pri postgravitacijski umetnosti družbenopolitične, gledališkoumetniške in tehnoznanstvene strukture in strategije razumljene kot dispozitivi oziroma polja sil. Ne gre preprosto za režiranje gledaliških predstav, ampak za ustvarjanje konceptualne »celostne umetnine«, za katero je značilno predvsem to, da je procesualna. Živadinovovo gledališče ponavljanja se tako postavlja strogo nasproti meščanskemu gledališču reprezentacije: petdesetletni projektil Noordung::1995-2045 je konceptualiziran tako, da skozi kompleksno ponavljanje vsakih deset let proizvede lastno razliko, pri čemer je razlika generični del samega ponavljanja. Umetniški ustroj Noordung tako ne uprizarja nikogar drugega kot samega sebe, kar je tudi njegov najgloblji smisel.

Tretja knjiga Plinijevega Naravoslovja vključuje prevod knjig 9–11 in komentar k njim. V 9. knjigi pisec obravnava vodne živali (kiti, delfini, želve, različne vrste rib ipd.), v 10. knjigi pa ptice (noj, različne ujede, pav, detel, perutnina, različne ptice pevke in selivke, mitološke ptice, ptičja jajca, jajca drugih živali, nekatere posebnosti živalskega sveta ...).

V delu Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji avtorica Metka Furlan združuje 12 besedil, ki vsako podaja etimologijo besede oz. besed, ki bodisi še niso imele etimološke razlage ali pa obstoječa etimološka razlga iz različnih razlogov (manjkajoči ali nepravilno prikazani gradivski viri oz. etimološke interpretacije le-teh) ni ustrezna. Gre za izjemno pomemben prispevek slovenski in slovanski etimologiji, tudi v luči novo nastajajočega temeljnega etimološkega slovarja slovenskega jezika.

The regions of the northern adriatic and the eastern Alps share a common historical and cultural legacy that transcends modern political and linguistic divisions. Since prehistory and most particularly in the Roman period, the relatively easily accessible mountain passes in these regions favoured the development of a road network across the Alps, ensuring close contacts as well as an economic and cultural exchange between the Mediterranean and the continent...

Cvinger nad Virom pri Stični velja za eno najpomembnejših železnodobnih središč na območju jugovzhodnih Alp. Njegova pomembnost se ne izraža zgolj v velikosti in umeščenosti v prostor, ampak tudi v ekonomski moči prebivalstva, ki jo je moč razbrati iz bogatih najdb najdenih na stiških nekropolah. Do sedaj je bilo o Stični objavljeno lepo število znanstvenih razprav, člankov in monografij, ki večinoma obravnavajo najdbe z grobišč. Predstavljeni so bili tudi izsledki naselbinskih izkopavanj z mednarodno soudeležbo v letih 1967 do 1974, vendar brez celovite in poglobljene analize keramičnih najdb. Le-tem je posvečena pričujoča knjiga, razdeljena v tri dele.

Drugi del Slovenskega lingvističnega atlasa z besedjem iz tematskega sklopa »kmetija« (SLA 2.1 Atlas in SLA 2.2 Komentarji) prinaša izjemno leksično bogastvo slovenskih narečij (okrog 2000 besed) in odpira možnosti za nove jezikoslovne, etnološke, zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije. Vanj je zajetih 88 vprašanj za prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila, gradivo zanj je bilo zbrano v 417 krajih v Sloveniji in vseh štirih zamejstvih. Komentarji imajo enotno zgradbo z gradivsko in jezikoslovno predstavitvijo gradiva, morfološko analizo narečnih leksemov, posebnostmi kartiranja in opozorilom na sorodne karte v izbranih lingvističnih atlasih. Novost SLA 2 je etnološka osvetlitev obravnavanih pojmov in njihova predstavitev z izvirnimi ilustracijami. Atlas z jezikovnimi (leksično-besedotvornimi in obstojsko-pomenskimi) kartami ter spremljajočimi indeksi narečnega gradiva predstavlja rezultate jezikoslovne analize in geolingvistično predstavitev tega dela žive kulturne dediščine.

Knjiga zadeva občutljivo temo, ki v slovenskem zgodovinopisju ni povsem nedotaknjena, je pa šele na začetku uveljavljanja ene izmed poddisciplin - zgodovine mentalitet in vsakdanjega življenja. Gre za drugi in zadnji del avtorjeve zgodovinske raziskave o ljubezenski morali - prvi del, s podnaslovom Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo, je izšel leta 2015. V drugem delu je predstavljena ljubezenska in spolna morala v kontekstu nedovoljenih, grešnih, kriminaliziranih in drugih deviantnih oblik. Arhivski in materialni viri so avtorjevo pozornost usmerili v obdobje med 8. in 18. stoletjem, z večjim poudarkom na renesančno in baročno dobo (16. - 18. stoletje). 

V knjigi so zbrane raznolike zgodbe iz jugoslovanske industrijske, vsakodnevne, mitske, popkulturne preteklosti in dediščine. A vendarle, te zgodbe, ki rastejo iz socialistične preteklosti, so zgodbe reči, ki imajo pomembno mesto tukaj in sedaj. Avtorji s pomočjo junakov in junakinj svojih esejev premišljujejo o dramatičnih in pomembnih spremembah, o preoblikovanjih vsakdanjih, kulturnih, političnih, ekonomskih in afektivnih svetovih na območju nekdanje Jugoslavije.

V monografiji avtor odpira vprašanja jugoslovanske avtomobilske dediščine in spomina. Pri tem za izhodišče vzame avto Zastava 750 oziroma popularnega fička. Skozi postjugoslovanske zgodbe tega predmeta razčleni življenje avtomobila, ki je verjetno najodločneje zaznamoval jugoslovansko avtomobilsko zgodovino. Vendar pa avtor seže dlje od nostalgije in spomina in avto vzame kot predmet, ki odpira večplastna vprašanja o avtomobilski dediščini, odnosu do socialistične preteklosti skozi perspektivo avtomobilizma, do vprašanja nacionalizacije tako spomina kot tudi tehniške dediščine. Skozi analizo različnih praks prisedanjanja preteklosti tematizira vprašanje afekta in avtomobilnosti, odnos med avtomobilom in (popularno, digitalno) kulturo ter nenazadnje širši odnos do socialistične preteklosti.