Tretji zvezek (osebnosti s priimki na črke Ble–But) Novega Slovenskega biografskega leksikona vsebuje 277 gesel o najvidnejših slovenskih in s Slovenijo povezanih osebnosti in družin iz vseh obdobij naše zgodovine. Osebnosti smo izbrali s področij antropologije, arheologije, arhitekture, biologije, čebelarstva, ekonomije, etnologije, farmacije, filma, filozofije, fizike, geodezije, geografije, geologije, glasbe, gledališča, gospodarstva, gozdarstva, izseljenstva, jezikoslovja, krasoslovja, kulinarike, kulinarike, leksikografije, lesarstva, literature, lutkarstva, medicine, paleontologije, politike, popularne glasbe, prava, psihologije, sociologije, šolstva, športa, umetnostne zgodovine, urbanizma, veterine, zgodovine itd.

Monografija o Mariji Tereziji se pridružuje številnim obeležitvam 300. obletnice rojstva cesarice Marije Terezije, ki so potekale v letu 2017. Vladarica je bila v preteklosti pogosto objekt znanstvenega raziskovanja, a večinoma v tujem zgodovinopisju. Slovensko zgodovinopisje se je do sedaj z njenim življenjem in vladanjem ukvarjalo sorazmerno malo. Pričujoča monografija tako prinaša številne nove ugotovitve in nove poglede na Marijo Terezijo in njeno dobo. Pri monografiji je sodelovalo več kot dvajset priznanih raziskovalcev, večinoma iz Slovenije, nekaj pa tudi iz tujine. Izhodišče prispevkov je slovenski prostor in vplivi cesaričnih reform nanj. Te reforme so bile korenite, temeljite in dolgoročne, kar pomeni, da njihove učinke čutimo še danes, čeprav se tega morda ne zavedamo. Druga rdeča nit monografije pa je ohranjanje spomina na Marijo Terezijo na Slovenskem kot tudi v njenih nekdanjih deželah, ki so danes samostojne države (Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Češka). Monografija je napisana pretežno v slovenskem jeziku, medtem ko so prispevki tujih avtorjev v tujem jeziku (nemško, angleško, italijansko in hrvaško) z daljšim slovenskim povzetkom.

Druga knjiga o železnodobnem naselju Most na Soči prinaša razprave, v katerih so z različnih vidikov obravnavane arheološke ostaline in najdbe, ki so bile predstavljene v prvi knjigi.

Knjiga Pokrajina v visoki ločljivosti je že 14. v zbirki GIS v Sloveniji. Tudi namen te knjige je predstaviti najrazličnejša spoznanja raziskovalcev v svetu geografskih informacijskih sistemov na območju Slovenije v zadnjih letih. Zmogljiva geoinformacijska orodja in natančni digitalni podatki omogočajo raziskave raznih procesov in pojavov z veliko natančnostjo. Zato lahko upravičeno trdimo, da pokrajino in njene sestavne elemente raziskujemo v visoki ločljivosti. V knjigi so nazorno prikazani rezultati projektov in izsledki raziskav s področij, kot so: seizmologija, geomorfologija, naravne nesreče, varovanje okolja, geografija, geodezija, arheologija, promet, kmetijstvo, daljinsko zaznavanje in druga. Bralci bodo v knjigi našli nekatere novosti v uporabnosti geografskih informacijskih sistemov, hkrati pa se bodo lahko seznanili tudi z zanimivi rezultati raziskovalnega dela na številnih področjih.

Gospostvo Bela Peč, ki je z izjemo Dovjega in Koroške Bele obsegalo območje Zgornjesavske doline, se je kot samostojna gospodarska in upravna enota izoblikovalo šele sredi 15. stoletja. Življenje v gospostvu sta zaznamovali zlasti visokogorski alpski svet ter s tem povezane specifične klimatske razmere ter bogata nahajališča železove rude. V monografiji sta objavljena najstarejša urbarja gospostva iz 1498 in 1636. Objavljena vira ponujata odlično gospodarsko, demografsko in družbeno sliko gospostva, kjer se intenzivno prepletata agrarna in neagrarna produkcija. Kot tako predstavlja zanimivo izhodišče za morebitne nadaljnje primerjalne študije ne samo za prostor današnje Slovenije ampak tudi za širši vzhodnoalpski prostor ter Furlanijo. Izdajo spremlja obsežna spremna študija.

V slovenskih knjižnicah in arhivih je okoli 25 srednjeveških glasbenih kodeksov, poleg teh pa še več sto posameznih pergamentnih folijev z glasbenim zapisom, ki so se ohranili kot preostanki uničenih srednjeveških glasbenih rokopisov. Z redkimi izjemami je vsebina vsega tega gradiva gregorijanski koral: srednjeveška glasbena kultura, ki je bila poznana vsemu latinskemu Zahodu in predstavlja izhodišče zahodnoevropske glasbene zgodovine. Monografija prinaša vrsto samostojnih razprav, ki obravnavajo različne vidike tega raznolikega gradiva: vsebinske, kodikološke, zgodovinske, notacijske in glasbene. Posebna pozornost je posvečena tistim vsebinskim segmentom, ki odražajo čas in prostor ali so kako drugače izstopajoči, kot je to npr. verzificirani oficij za praznik patronov župnijske cerkve v Kranju. Knjigo zaključuje katalog, ki prinaša opisni seznam vseh doslej znanih srednjeveških glasbenih rokopisov, njihovih fragmentov kot tudi drugih srednjeveških glasbenih zapisov na Slovenskem.

Dvorec Betnava v današnjem času pogosto vzbuja negativne asociacije. Ob njegovi omembi večina Slovencev verjetno najprej pomisli na mariborsko nadškofijo in njene finančne težave. Vendar pa je Betnava glede na svoj več kot poltisočletni obstoj in pomen, ki ga je imela v preteklosti, po krivici zapostavljena oziroma je njena prepoznavnost neupravičeno zreducirana zgolj na novodobne afere.

Peta knjiga Zbranega dela Zofke Kveder prinaša dramska besedila, zbrana v knjigi Ljubezen (1901, Tuje oči, Strti, Pri branjevki, Zimsko popoldne, Pravica do življenja in Ljubezen), enodejanki Pijanec (1905/1906) in Egoizem ter štiridejanko Amerikanci (1908). Postavitev dramatike Zofke Kveder ob dela njenih sodobnic razkrije, da so njena dela vpeta v tematsko mrežo fin de siècla in da jo z deli dramatičark iz drugih književnosti povezuje tudi način gradnje dejanja.