Ukrajinsko-slovenski slovar in njegova obrnjena slovensko-ukrajinska verzija, ki ju je sestavil Vladimir Dumka, obsegata 24.352 ukrajinskih in 22.515 slovenskih iztočnic. Redakcijo ukrajinskih slovarskih iztočnic je opravila ukrajinska kolegica doc. dr. Liudmyla Danylenko iz Inštituta za jezikoslovje O. O. Potebnje Nacionalne akademije znanosti Ukrajine, redakcijo slovenskih prevedkov in sploh slovenskega besedja pa dr. Silvo Torkar iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovar je z vidika ustreznosti prevedkov pregledala še stalna sodna tolmačka Natalija Glažar Berčič. Ukrajinski del slovarja se pretežno opira na enajstzvezkovni razlagalni slovar ukrajinskega jezika Словник української мови (1970–1981), slovenski pa na Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) in Slovenski pravopis (2001). Slovar je namenjen tako Slovencem, ki potujejo v Ukrajino in se želijo seznaniti z ukrajinščino, kot tudi vsem tistim iz Ukrajine, ki prihajajo v Slovenijo kot delavci ali sicer želijo spoznati slovenski jezik. Knjiga je prispevek k pristnejšim stikom med dvema narodoma in njunima kulturama.

Monografija z vidika slovaropisja prinaša tipologijo novejših samostalniških večbesednih leksemov s potencialnim terminološkim pomenom, zasnovano na teoriji ruskega jezikoslovca N. M. Šanskega, ki temelji na štirih jasno opredeljenih stopnjah pomenske zlitosti sestavin večbesednih leksemov. S pomočjo analize posameznih sestavin večbesednih leksemov z oblikoslovnega, skladenjskega in leksikalnopomenskega vidika so ugotovljene tipološke tendence, ki jih nakazujejo samostalniški večbesedni leksemi. Pri tipologiji je upoštevana vzročno-posledična zveza med stopnjo prenesenosti pomena (sestavin) večbesednega leksema ter med stopnjo pomenske zlitosti sestavin in s tem povezano leksikaliziranostjo, ustaljenostjo večbesednega leksema, ki se odraža tudi v omejeni povezovalnosti posameznih sestavin večbesednega leksema. Leksikalizirani ali neleksikalizirani metaforični in metonimični pomenski prenosi namreč prispevajo k novim pomenskoskladenjskim kombinacijam besed v besedni zvezi, k posledičnemu povezovanju njihovih pomenov v enotni pomen besedne zveze ter s tem k višji stopnji leksikaliziranosti in pomenske ustaljenosti večbesednega leksema

Monografija prinaša prvi celovit opis kategorije glagolskega vida v sodobni slovenščini. Izpostavljena in gradivno podrobno proučena sta zlasti medsebojno prepletena besedotvorni in pomenski vidik, na več mestih pa ju spremlja tudi skladenjski vidik. Čeprav je v slovenščini spreminjanje vida (dovršnik v nedovršnik ali obratno) pri prehajanju med različnimi situacijami v besedilu nekoliko manj izrazito kot npr. v ruščini, pa jo kategorija vida kljub temu izrazito zaznamuje. V SSKJ so bile tako ob veliki zbližanosti posameznih pomenov glagolov nasprotnega vida razlage usklajene tako, da se razlikujejo le v vidu. Za takšen odnos v vsaj enem pomenu glagolov nasprotnega vida se predlaga poimenovanje vidsko razmerje – pojavlja se ne le v odnosu med glagolskimi sestavljenkami in njihovimi izpeljankami (npr. sestaviti : sestavljati), temveč tudi med nepredponskimi nedovršniki in sestavljenkami s predponskimi obrazili z visokim vidskorazmernim potencialom (npr. kuhati : skuhati, brisati : pobrisati/obrisati, pisati : napisati; kašljati : zakašljati).

Prvemu delu Avstro-ogrske monarhije v besedi in podobi: Slovenci 1, Štajerska, Porabje in Prekmurje, Koroška (2016) sledi še drugi del prevodov poglavij, v katerih sta predstavljaeni Kranjska in Primorje. Knjigi zaokrožata podobo o Slovencih iz monumentalne knjižne serije »Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild«, ki jo je zasnoval nadvojvoda Rudolf in je izhajala v letih 1884–1902 na Dunaju.

Knjiga je celostna obravnava slovenske ljudske balade v njeni vsebinski in formalni podobi. Pregledno in z uporabo različnih pristopov vključuje teksturne in kontekstualne vidike, a se osredotoča na vsebino, na zgodbo in njena sporočila.

Škocjanske jame imajo bogato zgodovino. Ta knjiga pokriva le sorazmerno kratko obdobje med obema svetovnima vojnama, ko je Avtrija območje predala Italiji. Večji del Škocjanskih jam je bil raziskan pred letom 1914, zato je bil glavni cilj jamo razviti v turistično znamenitost. Jame so obiskovali že prej, a v 20. in 30. letih so se osredotočili na izdelavo turistične poti skozi jame, z novimi mostovi in stezami, kot tudi novim predorom do površja. Da bi vse to uskladili z italijanskimi zakoni, je povzročalo težave, zato so z otvoritvijo odlašali do leta 1923. Ob vsem tem so jame še dodatno raziskali, premerili in o njej objavili sveže znanstvene razprave. Poročali so tudi o malo znani usodni nesreči. Skozi celotno obdobje so posamezni vodniki, raziskovalci in upravniki napisali zelo človeško in razburljivo zgodbo. Kar knjigo dela še posebej pomembno, je velikanski prispevek italijanskih arhivov in zgodovinarjev.

Pravni terminološki slovar prikazuje pojmovni svet sodobnega slovenskega prava. V več kot 10.000 geslih predstavljamo terminologijo sodobne slovenske pravne znanosti, pravne prakse in pravne norme (zlasti zakonodaje) po letu 1991. Slovar je namenjen predvsem pravnim strokovnjakom, torej pravnikom, ki opravljajo najrazličnejše poklice (od sodnikov, odvetnikov, notarjev, tožilcev, do vodij kadrovskih služb in pravnih oddelkov v podjetjih).

»Naučiti se branja in pisanja, prirejenega prav za slepe, je ena izmed najvažnejših točk v izobrazbi slepega.« To je citat Minke Skabernè (1882–1965), pobudnice in ustanoviteljice prve slovenske knjižnice za slepe, ki ponazarja njeno vseživljenjsko prostovoljno delo. Monografija s postavljanjem Minkinega življenja in dela v zgodovinski kontekst ustrezno ovrednoti njen prispevek k skrbi za slepe in njeno vlogo v razvoju njihovega izobraževanja. Ob preglednih študijah o njenem šolanju in službovanju (Tatjana Hojan), vlogi v razvoju skrbi za slepe na Slovenskem (Aleksandra Serše) in delu za knjižnico slepih (Petra Testen), ki jih uokvirjata pregled ženskega gibanja in dobrodelnosti na prelomu stoletja (Irena Selišnik) ter oris rodbine Skaberne (Tone Smolej), so v knjigi ponatisnjena tudi Minkina temeljna besedila, s katerimi je tvorno vplivala na ustanovitev Zavoda za slepe v Ljubljani in orala ledino v razvoju skrbstva za slepe na Slovenskem. Zbrano slikovno gradivo Minko Skaberne umešča v krog družine, sodelavcev in prijateljev. Knjiga je izšla ob 100-letnici Knjižnice slepih in slabovidnih, ki v priznanje njenih prizadevanj za to ranljivo skupino nosi njeno ime.

Monografija Vi čuvarji ste obmejni osvetljuje dejavnike in procese, ki so v 19. stoletju vplivali na poudarjanje narodne identifikacije kmečkih prebivalcev Goriških brd. Narodni aktivisti so poleg rabe slovenskega jezika v šoli in cerkvi in opredeljevanja za slovenski pogovorni jezik na popisih posebej spodbujali Brice k izražanju identifikacije s petjem slovenskih »narodnih« pesmi. Zato so pospeševali delovanje pevskih zborov in poskušali iztrebiti petje neslovenskih pesmi – predvsem furlanskih in italijanskih. Na pevsko dejavnost izven okvira društev je pomembno vplival način življenja prebivalstva, ki ga je močno zaznamoval sistem zakupništva, t. i. kolonat. Knjiga poleg obravnave narodnih identifikacij kmečkega prebivalstva obmejnih območij na osnovi t. i. ljudske kulture predstavi tudi raziskovanje ljudskih pesmi v Goriških brdih, med katerimi so imele posebno mesto narečno obarvane priložnostne pesmi, ki so v vsakdanjem življenju prebivalcev dopolnjevale repertoar ljudskih in cerkvenih pesmi, znanih na širšem slovenskem ozemlju.