Svet Lidije Štampar je zanjo avtentičen, izviren in edinstven, kar jo seveda loči od mase drugih pisateljev in jo naredi prepoznavno že v prvem verzu. Brez pretiranih olepševanj, samoumevnih, preveč poetičnih podob ter drugih dostopnih in primernih dejanj in trikov pesnikov Lidija spusti te bleščeče delce svojega navdiha. Vključi jih v eno trdno in osupljivo literarno strukturo ali zgradbo, ki je zaradi svoje preprostosti presenetljivo zahtevna in očarljiva. Celo ta preprostost, čeprav le na prvi pogled, je zgolj privid in domnevno gre za zavestno, strokovno vodeno pesniško koketiranje z bralcem, saj se za vsako avtoričino izjavo širi nabor vprašanj in podob, kot v čarobni seansi.

[Ivan Rajović]

"Pesniška zbirka Pot je razdeljena na naslednje cikle: Za zidovi, Pošast, Ona, Molitev, Ljubezen in Sledi. Naslovi nakazujejo, da se pesnica včasih znajde v utesnjenosti in navidezni neprehodnosti, nanjo prežijo tudi sence ogroženosti, vendar se zmore ohranjati v svojem življenjskem položaju in okoliščinah, v katerih se naznanja brez števila različnih možnosti. Šepeta molitev, ki ni prošnja, temveč pričevanje o lastni moči in želji, da ne bi kar tako izginila, temveč bi za njo ostale sledi, zapisane v pridih večnosti. Ostanejo naj spomini nanjo, verzi bodo pričali o njenem življenju in vsem tistem, kar ga je zapolnjevalo, potrjevalo njeno navzočnost v času in prostoru ter jo intimno in v povezanosti z drugimi ljudmi uresničevalo. Pesničino bivanje je vpeto v naravo in tesno povezano z dogajanjem v njej. Avtorica živo občuti njeno barvno in pojavno razkošje, vse to se je dotika in bogati njeno življenje. V svoji pesniški govorici pooseblja naravne pojave. V naravi se pesnica napije lepote, popestri svoj jaz z vonjavami ter ga polepša in okrasi z barvami in ponavljajočimi se spremembami. Opazuje menjavanje letnih časov, očara jo zlasti prihod pomladi, saj ji prinese svežino ter nov polet in upanje. Ta svetli in sveži letni čas ji naznanja, da bo njena prihodnost slikovita in raznobarvna. Odide v naravo, zaustavi se pod drevesom in dočaka srečo. Morala je tja, kajti prav tam je sreča čakala nanjo."

dr. Marija Švajncer