Osebnoizpovedni zgodovinski roman konca 20. stoletja skozi oči učiteljice slovenskega jezika na Osnovni šoli Janka Padežnika v Mariboru.

Knjiga, ki je pred nami, ponuja priložnost za razmislek o vlogi in pomenu grajene kultrune dediščine v našem času, o položaju mladih arhitektov v sodobni družbi in o avtorjevih pogledih na to problematiko, ki so manifestirani na primeru revitalizacije Roccascalegne.

V Mariborskih gornjih sto je nanizanih trideset pripovedi in kratkih, avtobiografskih zgodb Elizabete Požga - Eli (*1933). Eli, pravi, da se spomini pojaviljo nenadoma, ko se zazre v strao stavbo v Koloniji, ko vidi napis Koloniale, kjer je bila nekoč gostilna, ko se zazre v velika okna Osnovne šole Franceta Prešerna, za katerimi je nekoč sama gulila klopi.

Etična pravila in moralni primeži tako ali drugače vplivajo tudi na ustvarjalnost in inovativnost. Vplivi so lahko pozitivni ali negativni. Razmišljati pa velja o tem, ali je več pozitivnih ali negativnih vplivov. Govorimo o tem, ali so etično-­moralni okvirji primerni ali ne. Inovativnost je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast in posledično tudi na razvoj neke države. Zaradi tega ni nepomembno, kako se ustvarjalnost posameznika v delovnem okolju ter inovativna moč neke poslovne organizacije obnašata pod okriljem etike.

Letni časi – 48 pesmi za otroke je projekt, ki obsega 4 pesmarice in dvojno zgoščenko z zbranimi skladbami, nastalimi v projektu Letni časi. Gre za šopek 48 izvirnih skladb, ki so bile posnete ob podpori Radia Maribor z otroškim pevskim zborom OŠ Franca Lešnika-Vuka. Sledijo temeljnim ciljem otroške glasbene literature, kakor jo opredeljujejo učni in izvedbeni načrti za vrtce in osnovno šolo.

"Povojni entuziazem obnove porušene domovine in mladinske delovne brigade je svet, v katerem je Kolmaničeva negovala svojo človečnost, in ostala so srečanja, ki bolj kot kakršna koli teorija združujejo estetsko in etično v celoto, ki je vse do danes spremljala ustvarjalno življenjsko pot naše priznane pisateljice. Mlada in lepa absolventka učiteljišča in študent medicine, oba zavzeta, ona v kuhinji, on zdravi žuljave in ranjene roke. Skupaj recitirata slovensko poezijo, ti dve duši povezuje poezija. Ob sobotnih kulturnih večerih vsi množično negujejo poetično doživljanje kot ena sama tovarišija in dan zaspi skupaj z njimi. V miru jutra prihaja nov dan, nato dnevi ‒ in zdaj je tu starost, ki brez starčevske zlobe sprašuje: »Mladost, kod si hodila?« Prehodila je marsikaj in je zdaj na cilju. Poezija je povečala vse doživljajsko, etična zavzetost daje vsemu enkratni pomen in smisel.

Znanstvena monografija Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletju mlade zgodovinarke Nine Pokeržnik ponuja precej več, kot bi se dalo sklepati zgolj iz naslova. Z njenim besedilom dobiva Slovenska Bistrica zanesljiv vodnik po svoji preteklosti do konca 18. stoletja, ki ga bodo ob domačinih s pridom jemali v roke vsi, ki jih zanima krajevna zgodovina.