Nataša Velikonja se po pesniškem prvencu Abonma zbirkah Žeja in Plevel predstavlja z novo zbirko pesmi Poljub Ogledala.

Guibert velja danes za klasika novejše francoske proze, ki v svoji avtobiografski pisavi nenehno raziskuje odnos med resnico in fikcijo. V kratkem romanu Nor na Vincenta piše dnevnik svojega odnosa s fantom, od katerega naj bi se ukužil z virusom HIV. Tematika okužbe in aidsa je postala središče njegovega nadaljnega dela - v prvi vrsti romanesknega.

Japonska pisateljica Rieko Matsuura (1958) je na univerzi Aoyama Gakuin v Tokiu diplomirala iz francoske književnosti. Kot pisateljica je debitirala z novelo Dan žalovanja (1980), ki jo lahko beremo tudi v slovenskem prevodu v zbirki Najdeno v Tokiu (prevajalka Barbara Mlakar). Druga bolj znana dela so Sebastijan (1981), Učna leta palca P (1993) in Obratna verzija (2000). Piše tudi eseje. Dogajanje v romanu Natural Woman (1987) se vrti okoli mlade risarke stripov Yoko in njenih ljubezenskih prigod z dekleti.

Jordan Cvetanovič (1982) je mlad pisatelj — karkoli to pač že pomeni. Do leta 1993 je živel v Sarajevu in pozneje študiral dramaturgijo v Beogradu, kjer živi še danes. Je avtor drame Ekonom lonec, s katero je bil sprejet na fakulteto dramskih umetnosti in ki je doživela dve premieri, medtem ko sca bili naslednji dve prepovedani. Njegova drama Dilanje emocij je najbolj brana na srbski spletni strani nove dramatike. Piše za znane tuje in srbske revije, za svoje delo kor copywriter pa je prejel več nagrad. Njegova zbirka kratke proze Zgodbe za težko noč izšla leta 2003. Nima hobija ne mačke, zato pa ima telefonskega dvojnika.

»Takrat je bilo grozno. Prepričana sem, da je dandanes razkritje za mularijo lažje tudi zato, ker sem se takrat tkot mož borila za preživetje. Vse njihove bitke sem se bojevala zanje. Nisem bogat človek. Nimam veliko denarja; nimam niti malo denarja. Nič nimam, kar bi lahko zapustila komurkoli na tem svetu. Imam pa to -in to lahko zapustim mulariji, ki se sedaj razkriva in ki se bo razkrivala v prihodnosti.

Tom Lanoye (1958) je eden najbolj znanih Hamskih pesnikov in dramatikov, slovi pa tudi kot izjemen performer, romanopisec, avcor kratkih zgodb in kolumn. Med njegovimi najbolj odmevnimi deli sta Pošastna trilogija in avtobiografski roman Kartonaste škatle (1993), v katerem se na izviren način loteva svoje miadosti in prvih homoerotičnih izkušenj. Pri tem se izogiba pretirane sentimentalnosti in svoje življenje opisuje z odkritim humorjem, mestoma pa četudi s strogo nadzorovano ironijo. Roman odlikujeta igriv in izviren modernistični slog ter komičen pristop do same vsebine.

"Knjiga pred nami je tisto, kar lahfco imenujem samo-valorizacija določenih oblik umetniškega udejstvovanja, delanja in življenja. Ta akt samo-valorizacije (kot ga je definiral Toni Negri) je nekaj izjemno pomembnega, ker pokaže na refleksivno zrelost, na j pogled od znotraj navzven, kjer je tisto od zunaj že všteto znotraj, ter na različne taktike preživetja. Akterke v knjigi so kot navidezno zuna] pravzaprav najbolj notranje tej družbi. Negativna svoboda je tukaj predstavljena kot svoboda razvijanja neke avtonomne pozicije delovanja, življenja in delanja umetnosti in kulture. Ta odpor združuje tudi določeno produktivno naivnost, ki pa je zadobila svojo radikalno refleksivnost prav v knjigi in z njo. Slepe pege so se tukaj razkrile in pokazale produktivno paleto različnih oblik gledanja, razumevanja in reflektiranja lastne pozicije".

po tem, ko sem vso noč in pravzaprav ves teden imela napade pa nike. zdaj se počutim svobod no, svobodno pred iluzijami, ki sem jih imela ta leta, da obstajajo združena fronta, solidarnost, prihodnost alf širši krog podponrih prijateljev. veljam samo toliko, kolikor bo nekdo pritisnil svoje ustnice na moj trebuh.

spomnem se spomnim se kaj je rekla kot da je še normalno, to, da Ijudje prihajajo in odhajajo. hej, to je normalno. kot kadimo. kod kadimo. in tam hodimo s časom, točnim zaset po hrupnem snegu v ozki ulici. in kam. nepovezani. množice toSl, pomišljajev, vezajev. pa kaj. pa kar. pa dajmo kričat v gas maske. v to smer. v vrata. dejmo rasturat te pofukane kurbe jih zadavit 5 kravatami kaj pa drugega. v tisto smer.

Delo s provokativnim naslovom »Homo konzerve« je esejistično delo, katere avtor je ameriški novinar Richard Goldstein. Original je izšel leta 2002, v ZDA je naletel na burne odzive. Goldstein je avtor, ki svojim s pronicljivim peresom razgalja homofobijo v sodobni ameriški družbi, zaradi česar je naletel na nemalo težav.