Knjižica je sad večernih pripovedovanj pred spanjem otrokoma pred skorajda dvajsetimi leti in nekaj več. Zgodbice so se nizale večer za večerom, zaobjemale so dnevne dogodivščine in na fantastičen način razvozlale nerešljiva, včasih eksistenčna vprašanja....

Spomini Zorka Jelinčiča so najpomembnejši primarni vir o TIGR-u. Zato pri ZTT izhaja ponatis knjige Pod svinčenim nebom, ki je pred dvajsetimi leti izšla pri Goriški Mohorjevi. Zapisi so nastali na pobudo zgodovinarke Milice Kacin Wohinz, ki jih je kasneje tudi opremila z obsežnim zgodovinskim okvirom, ker se je zavzemala za to, da ne bi Jelinčičeva izkušnja, skupaj s tedanjim tragičnim, a obenem katarzičnim obdobjem za slovenski narod, potonila v pozabo.

Bogomila Kravos, slavistka, samostojna raziskovalka in doktorica literarnih ved, se v svojem novem delu na novo loteva tržaškega gledališča. Tokrat še bolj osebno, in to v dveh pogledih. Posveča se namreč posameznim igralcem, ki so po vojni v našem prostoru ponovno postavili na noge teater, k zgodbi o vsakemu pa dodaja še svoj spomin

Medved in miška se tokrat preizkušata v različnih poklicih in izumljata, bolja ali manj uspešno, nove naprave. Knjiga ohranja isto obliko kot prejšnji dve, namenjena pa je najmlajšim bralcem, saj s svojo preprosto govorico in velikimi tiskanimi črkami nagovarja otroke, ki se šele podajajo v bralno avanturo.

Pričujoča publikacija zaobjema slovenske ilustratorje v Italiji, ki v zadnjih desetletjih pišejo zgodovino otroške )in ne samo) ilustracije med Slovenci v Italiji, pri tem pa presegajo zemljepisne meje Furlanije Julijske krajine in segajo globoko v italijanski škorenj, se razpredajo vzdolž in počez slovenske pernate silhuete in še kam.

Slovenci v Italiji so avtohtona manjšinjska skupnost v Evropi; naseljeni so v osrčju t.i. stare celine, vzdolž meje med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo.
Pričujoča publikacija ponuja sodoben pregled življenja Slovencev v Italiji, njihovih prizadevanj, da bi ohranili svojo kulturno in jezikovno specifiko, in soočanja z aktualnimi vprašanji, ki izhajajo iz samega statusa manjšine. Slovensko narodno skupnost v Italiji so zaznamovali obe svetovni vojni, obdobje fašizma in dolgotrajna dogovarjanja za določitev meje med ITalijo in tedanjo Jugoslavijo. Kljub močnim in včasih uničujočim posledicam tega dogajanja je skupnost ohranila svojo zgodovinsko, kulturno in jezikovno dediščino. Padec Berlinskega zidu, samostojnost Slovenije in procesi globalizacije so omogočili nove oblike zaščite, hkrati pa postavili tudi nove izzive, s katerimi se mora skupnost soočiti ob sprejemanju aktualnih razvojnih smernic.