Répǝlce – Boljunec, življenje in jezik nekdaj in danes je obsežna raziskava, ki jo je avtor Vojko Slavec opravil v svoji rodni vasi v razdobju več desetletij, pretežno s pogovori vaščanov, ki so se spominjali svojega kraja kot je bil v predvojnih letih.

Kuharske knjige ali kuharice so tako kot vse knjige dobre in slabe. Dragocene in ničvredne. Zanimive in puščobne. Za nekaj ur ali za vse življenje.

Pesmi Alenke Rebula niso le estetska kreacija, ampak govorijo o času, v katerems smo. Pomenijo pričevanje o naši usodi in biti. Govorijo o človeku in svetu v luči resničnosti, ki prihaja iz poguma pričevalke. V tem smislu so v poetični poplavi redke kot roka, ki ti pomaha sredi množice.

Profesor slavistike na tržaški univerzi, Ivan Verč je v štiridesetletnem raziskovalnem obdobju napisal več razprav in člankov s področja slavistike. Izbor teh je zbral v trijezičnem obsežnem delu Preverjanja, ki je izšlo v štirih zvezkih (Analiza besedila, Književnost razlike, Teorija in etika književnosti ter Kultura, poučevanje in gledališče). Izhodišče so literarno-vedne metode, ki so v 20. stoletju zaznamovale pristope h književnosti. Z analizo besedil avtor preverja njihovo ustreznost za razumevanje literarnega dela glede na to, da se književnost snuje na besedi, ki deluje kot nezamenljiva prvina teksta in kot dejavnik kulture, zato vpliva na naše dojemanje stvarnosti.

Profesor slavistike na tržaški univerzi, Ivan Verč je v štiridesetletnem raziskovalnem obdobju napisal več razprav in člankov s področja slavistike. Izbor teh je zbral v trijezičnem obsežnem delu Preverjanja, ki je izšlo v štirih zvezkih (Analiza besedila, Književnost razlike, Teorija in etika književnosti ter Kultura, poučevanje in gledališče). Izhodišče so literarno-vedne metode, ki so v 20. stoletju zaznamovale pristope h književnosti. Z analizo besedil avtor preverja njihovo ustreznost za razumevanje literarnega dela glede na to, da se književnost snuje na besedi, ki deluje kot nezamenljiva prvina teksta in kot dejavnik kulture, zato vpliva na naše dojemanje stvarnosti.

Profesor slavistike na tržaški univerzi, Ivan Verč je v štiridesetletnem raziskovalnem obdobju napisal več razprav in člankov s področja slavistike. Izbor teh je zbral v trijezičnem obsežnem delu Preverjanja, ki je izšlo v štirih zvezkih (Analiza besedila, Književnost razlike, Teorija in etika književnosti ter Kultura, poučevanje in gledališče). Izhodišče so literarno-vedne metode, ki so v 20. stoletju zaznamovale pristope h književnosti. Z analizo besedil avtor preverja njihovo ustreznost za razumevanje literarnega dela glede na to, da se književnost snuje na besedi, ki deluje kot nezamenljiva prvina teksta in kot dejavnik kulture, zato vpliva na naše dojemanje stvarnosti.

Profesor slavistike na tržaški univerzi, Ivan Verč je v štiridesetletnem raziskovalnem obdobju napisal več razprav in člankov s področja slavistike. Izbor teh je zbral v trijezičnem obsežnem delu Preverjanja, ki je izšlo v štirih zvezkih (Analiza besedila, Književnost razlike, Teorija in etika književnosti ter Kultura, poučevanje in gledališče). Izhodišče so literarno-vedne metode, ki so v 20. stoletju zaznamovale pristope h književnosti. Z analizo besedil avtor preverja njihovo ustreznost za razumevanje literarnega dela glede na to, da se književnost snuje na besedi, ki deluje kot nezamenljiva prvina teksta in kot dejavnik kulture, zato vpliva na naše dojemanje stvarnosti.

Ta publikacija je posvečena Mariu Magajni, neutrudnemu pričevalcu še danes vznemirljivega in privlačnega povojnega obdobja tržaške zgodovine. Še premalo cenjenemu soustvarjalcu slovenske, italijanske in evropske fotografije, z namenom, da širši javnosti končno ponudimo izbor iz njegove bogate zbirke in se mu primerno oddolžimo za izreden arhiv podob, ki nam ga je zapustil....

Z zgodbami o jedeh nas avtorica pelje v svet receptov slovenskih receptov, ki so lahko še kako zanimivi za razburjanje naše sodobne ter predvsem inovativne kulinarične ustvarjalnosti in jih hkrati mojstrsko povezuje s pregovori o hrani, ki so se ohranili v slovenskem jeziku.

Upor na galeji Loredani in beg galjotov na Kras leta 1605 je neobičajno dobra, spektakularna resnična zgodba, ki povezuje takratno in sedanje čezmejno območje Beneške republike in habsburške Avstrije oziroma Slovenije ter zamejstva v Italiji, obenem pa Jadransko morje in slovensko podeželje