Spomini Zorka Jelinčiča so najpomembnejši primarni vir o TIGR-u. Zato pri ZTT izhaja ponatis knjige Pod svinčenim nebom, ki je pred dvajsetimi leti izšla pri Goriški Mohorjevi. Zapisi so nastali na pobudo zgodovinarke Milice Kacin Wohinz, ki jih je kasneje tudi opremila z obsežnim zgodovinskim okvirom, ker se je zavzemala za to, da ne bi Jelinčičeva izkušnja, skupaj s tedanjim tragičnim, a obenem katarzičnim obdobjem za slovenski narod, potonila v pozabo.

Bogomila Kravos, slavistka, samostojna raziskovalka in doktorica literarnih ved, se v svojem novem delu na novo loteva tržaškega gledališča. Tokrat še bolj osebno, in to v dveh pogledih. Posveča se namreč posameznim igralcem, ki so po vojni v našem prostoru ponovno postavili na noge teater, k zgodbi o vsakemu pa dodaja še svoj spomin

Medved in miška se tokrat preizkušata v različnih poklicih in izumljata, bolja ali manj uspešno, nove naprave. Knjiga ohranja isto obliko kot prejšnji dve, namenjena pa je najmlajšim bralcem, saj s svojo preprosto govorico in velikimi tiskanimi črkami nagovarja otroke, ki se šele podajajo v bralno avanturo.

Pričujoča publikacija zaobjema slovenske ilustratorje v Italiji, ki v zadnjih desetletjih pišejo zgodovino otroške )in ne samo) ilustracije med Slovenci v Italiji, pri tem pa presegajo zemljepisne meje Furlanije Julijske krajine in segajo globoko v italijanski škorenj, se razpredajo vzdolž in počez slovenske pernate silhuete in še kam.

Slovenci v Italiji so avtohtona manjšinjska skupnost v Evropi; naseljeni so v osrčju t.i. stare celine, vzdolž meje med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo.
Pričujoča publikacija ponuja sodoben pregled življenja Slovencev v Italiji, njihovih prizadevanj, da bi ohranili svojo kulturno in jezikovno specifiko, in soočanja z aktualnimi vprašanji, ki izhajajo iz samega statusa manjšine. Slovensko narodno skupnost v Italiji so zaznamovali obe svetovni vojni, obdobje fašizma in dolgotrajna dogovarjanja za določitev meje med ITalijo in tedanjo Jugoslavijo. Kljub močnim in včasih uničujočim posledicam tega dogajanja je skupnost ohranila svojo zgodovinsko, kulturno in jezikovno dediščino. Padec Berlinskega zidu, samostojnost Slovenije in procesi globalizacije so omogočili nove oblike zaščite, hkrati pa postavili tudi nove izzive, s katerimi se mora skupnost soočiti ob sprejemanju aktualnih razvojnih smernic.

Poezija kot genetski zapis bi se lahko glasil podnaslov te posebne troedine pesniške zbirke, v kateri se prvič in ponovno srečajo oče Tone in njegova dva otroka, Marko in Saša. Družinska življenjska zgodba, ki jih je za vedno povezala v to- in onostranstvu, se razkriva v jeziku duše, jeziku poezije, se dotika najbolj skritih globin, iz katerih se dvigajo njihovi glasovi, da bi se na straneh te zbirke uglasili v eni sami izpovedni melodiji.

Répǝlce – Boljunec, življenje in jezik nekdaj in danes je obsežna raziskava, ki jo je avtor Vojko Slavec opravil v svoji rodni vasi v razdobju več desetletij, pretežno s pogovori vaščanov, ki so se spominjali svojega kraja kot je bil v predvojnih letih.

Kuharske knjige ali kuharice so tako kot vse knjige dobre in slabe. Dragocene in ničvredne. Zanimive in puščobne. Za nekaj ur ali za vse življenje.

Pesmi Alenke Rebula niso le estetska kreacija, ampak govorijo o času, v katerems smo. Pomenijo pričevanje o naši usodi in biti. Govorijo o človeku in svetu v luči resničnosti, ki prihaja iz poguma pričevalke. V tem smislu so v poetični poplavi redke kot roka, ki ti pomaha sredi množice.