"To smemo že tako dolgo" je bil pogosto glavni in edini odgovor kmetov na vprašanje, od kod izhajajo njihove služnosti in kako dolgo pravice uživajo. Služnostne pravice, vezane na lastništvo kmetije, so oblika in način gospodarjenja in življenja, saj se kmećka družina nekdaj ni preživljala le s pridelki domače kmetije, temveč je del dohodkov pridobila na račun koriščenja služnosti. Zato so ponekod kmečke zmeljiške služnosti za kmeta predstavljale tudi velik del vrednosti domače kmetije. Z njihovim koriščenjem so kmetje marsikje reševali svoj finančni položaj, saj so bile kmetije pogosto premajhne, zemljišča, ki so spadala v njihov okvir, pa nemalokrat slabo rodovitna in letina pogosto ni omogočala preživetja kmečke družine od ene do druge jeseni.