Na podlagi Schumanovega predloga je bila leta 1951 ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, ki je združevala šest držav članic: Belgijo, Zahodno Nemčijo, Luksemburg, Francijo, Italijo in Nizozemsko. Organizacija je bila tako uspešna, da se je navedenih šest držav po nekaj letih odločilo, da naredi korak dlje in poveže tudi druge sektorje svojih gospodarstev. Leta 1957 so te države s podpisom rimskih pogodb ustanovile Evropsko skupnost za atomsko energijo in Evropsko gospodarsko skupnost. Države članice so začele odpravljati trgovinske ovire in se lotile oblikovanja 'skupnega trga'. Leta 1967 so se institucije vseh treh Evropskih skupnosti združile. Od takrat so evropske skupnosti imele eno skupno Komisijo, en Svet ministrov in en Evropski parlament.