Soočena z eskalacijo vsakodnevnega nasilja islamističnih gardistov, se štirinajstletna Marži začne upirati (najprej s pomočjo glasbe in zahodnjaških oblačil, katera so ji starši prinesli iz Turčije, nato z zoperstavljanjem učiteljem), zato se starši odločijo, da jo pošljejo študirat na Dunaj k materini najboljši prijateljici. Ko se Marži ponovno polasti individualne in družbene svobode, spozna, da se bo s težavo pomešala med svoje vrstnike.

Sekularna potrošniška družba ji je prinesla nekaj bridkih razočaranj in tako se je začela mlada Maržan vračati h koreninam. Začela je zahajati med alternativno sceno in skozi svoje prve ljubezni postopoma zdrsnila v novo eksistencialno krizo...Vse dokler je na Dunaju ne obišče mati in prinese s seboj tisto »čustveno prtljago« materinske ljubezni, ki bo Maržan pomagala prebroditi tudi najneznosnejše trenutke. V četrtem in zadnjem delu, se z Marjane vračamo v Iran, na Akademijo likovnih umetnosti, nato pa jo spremljamo še ob zadnji emigraciji v Francijo...

Prvi del Perzepolisa, ki je izšel v Franciji leta 2000 z zgodovinskim predgovorom Davida B., je doživel takojšen uspeh. Knjiga razodeva iransko zgodovino iz perspektive devetletne deklice, ki je islamsko kulturno revolucijo leta 1979 doživljala v duhu velikega pričakovanja. Imel sem to srečo, da sem leta 2001 med podelitvijo nagrad na odru angoulemskega gledališča Marjane tudi osebno spoznal (s Stripburgerjem smo tistega leta prejeli nagrado za najboljši strip v neodvisni produkciji, Marjane pa je prejela nagrado Alph-Art Coup de Coeur za najboljši prvenec). V trenutku sem v njej prepoznal inteligentno in prisrčno osebo ter avtorico, ki bo v svetu stripovske umetnosti še veliko dosegla, ne da bi izgubila tisto prirojeno skromnost. Primernost tona in avtentičnost občutij sta tisti obeležji albuma Perzepolis, ki sta še posebej pritegnili pozornost žirije. Umerjenost črno bele risbe odraža otroško tankočutnost in razkriva domišljijo, ki prevlada nad tragičnostjo padca iranske družbe pod žezlom diktature. Onkraj zgodovinskega konteksta izraža tisto, kar je univerzalno. Istega leta je Perzepolis prejel tudi nagrado zlati lev Belgijskega centra stripa v Bruslju. Drugi zvezek pa ji je prinesel še glavno nagrado na angoulemskem festivalu leta 2002. A o ustvarjalni moči avtorice ne pričajo le nagrade. Tretji in četrti del Perzepolisa sta v nadaljevanjih izšla v znamenitem francoskem dnevniku Libération, prominentna ameriška založba Pantheon Books pa je izdala angleški prevod v trdi vezavi. Avtorica ljubi srečanja s publiko, ne tisto tipično publiko stripa željnih bralcev, pač pa z raznolikim in naključnim občinstvom, ki daje prednost 'resnemu' čtivu. »Ne morem prehvaliti ganljive pripovedi Marjane Satrapi o njenem otroštvu, o odraščanju ognjevite deklice v revolucionarnem in vojnem Iranu. Četudi nas Perzepolis povsem razoroži in nemalokrat nasmeje, je v zadnji instanci predvsem šokanten in presunljiv«. Joe Sacco, avtor stripov Palestine in Goražde: Varovano območje.