V kratkih pripovedih piše o navadnem človeku in njegovem vsakdanjem življenju, ki je polno preizkušenj, pa tudi veselja in osrečujočih dogodkov. Pisateljev pogled na svet je optimističen. V svojih delih, torej tudi v kratkih pripovedih, izraža prepričanje, da dobro v človeku največkrat zmaga. Glavne vrednote so zanj vera, ljubezen, poštenje, skromnost, navezanost na dom in družino, ponižnost, dobrota. Zaradi tega je v njegovih delih precej moraliziranja, ki pa je prikrito in nevsiljivo, saj pisatelj nikjer ne uči naravnost, ampak pove vse po osebah, ki nastopajo. Odlika marsikatere izmed teh pripovedi je humor, vanje pa je vpletal tudi ljudske bajke, ki mu jih je kot otroku pripovedovala mati ali pa jih je slišal od drugih ljudi. Tudi etična ideja je zelo pomembna. Najbolj izrazita je v primerjanju vasi in mesta. Vas je etično čista, ljudje so zaradi povezanosti z naravo nepokvarjeni, trdo delo jih zbližuje tudi med seboj, odvisnost od naravnih sil jim krepi vero v Boga. Nasprotno pa v mestu najde veliko več pokvarjenosti, hinavščine, koristolovstva, sebičnosti in napuha.