O ženskah, bodisi kmečkih ali delavskih, je bilo v zgodovini bore malo napisanega. Irena Destovnik se je lotila tega precej neraziskanega področja in na primeru dveh vasi v Rožu na Koroškem obudila spomin na te ženske, ki so bile vselej spregledane, ki jim nikoli ni bila priznana kakršnakoli pomembnost in ki niso puščale sledov v zgodovinskem spominu.

Pričujoče delo naredi ta spomin javen in legitimen ter tako na svoj način rehabilitira tisto skupino žensk, na kateri sloni skupnost, ki bi se brez njih sesula kot hiša iz kart.